Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je na odprtem delu današnje seje seznanila s poročilom ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF) glede ilegalnih migracij in razvoja kriminalnih združb. Direktor DCAF Anton Travner je opozoril, da je tihotapljenje ena najbolj nevarnih oblik kriminala. Po podatkih DCAF je več kot 2.000 migrantov v Sloveniji letos zaprosilo za azil in nato zapustilo državo.
Travner je na seji Knovsa poudaril, da je percepcija migracij v javnosti zelo deljena. Migrante se dojema bodisi kot kriminalce bodisi kot reveže. Poudaril je, da so migracije odsev političnih odločitev. Med posledicami migracij je izpostavil naraščanje skrbi za varnost, večanje ksenofobije v družbi in spremembe v geopolitičnem prostoru, kot je na primer brexit.
Opozoril je na problematiko zlorabe azilnih postopkov, ki onemogočajo dostop do azila tistim, ki bi ga nujno potrebovali. Ta se kaže predvsem v veliki razliki med podanimi namerami za pridobitev azila in dejanskim številom prosilcev, ki v Sloveniji ostanejo tudi med postopkom. Po podatkih DCAF je več kot 2.000 migrantov v Sloveniji letos zaprosilo za azil in nato zapustilo državo.
Pomoč pri nezakonitem prehodu državne meje je ena najbolj nevarnih oblik kriminala, je ocenil Travner. “Tihotapljenje izkorišča stisko in kuje ogromne dobičke. Tihotapljenje je najmanj tvegana, najbolj dobičkonosna dejavnost. Izguba heroina ali drugega blaga pomeni finančno izgubo, smrt migranta pa pomeni manj stroškov z že plačano storitvijo,” je razložil. Po njihovih podatkih se več kot 90 odstotkov migrantov v vsaj enem delu poti posluži pomoči pri organiziranju poti in prehodu meje. Ob tem v DCAF poudarjajo štiri elemente za soočanje z migracijami in kriminalnimi združbami, ki sodelujejo pri organiziranju migracij.
Pri nadzoru meje bi morala pomagati vojska
Travner je opozoril na težave pri zaznavanju nedovoljenih prehodov, saj je meje v jugovzhodni Evropi težje nadzorovati, nadzor pa zahteva veliko tehnične opreme in kadra. “Razmisliti bi bilo dobro o tem, da bi vojska sodelovala pri zaznavanju prehoda čez mejo. To bi, po mojem mnenju, pomagalo bolj kot mešane patrulje,” je dejal.
Po prijetju migrantov, ki so ilegalno prečkali mejo, pa je pomemben ustrezno voden intervju, ki po Travnerjevih zagotovilih omogoči pridobitev pomembnih informacij, kot so načrti poti, podatki o kriminalnih združbah in identiteta migranta, poroča STA. Kot četrti element je izpostavil še vračanje migrantov v prejšnjo državo ali državo izvora.
Rok Kranjc