Švedski šolarji v krajih izven Stockholma, ki obiskujejo šole, kjer Švedi niso večina, so si začeli barvati lase na črno, se posluževati tujega slenga in se oblačiti kot otroci priseljencev. S tem naj bi se bolje vklopili v družbo.
“Obstajajo posamezniki z izključno švedskimi starši, a vseeno barvajo lase na črno, se poslužujejo tujega slenga in se oblačijo kakor oni, zato da bi se lažje ujeli v družbi,” je za Stockholm Direkt povedala ena od šolark.
Mladi Švedi so vedno bolj podvrženi situacijam, kjer so manjšina v lastni državi. 18-letni dijak je opisal, kako sta se s sestro počutila v srednji šoli, na kateri prevladujejo priseljenci.
Vsi migranti proti enem Švedu
“Vedno so vsi proti enemu, zato ker sem Šved,” je povedal 18-letni Johan. Pri tem je po poročanju Tribuna izpostavil konstantno posmehovanje imigrantov in žalitve, ki jih je deležen vsakič, ko izrazi zanimanje pri pouku za karkoli povezanega z znanostjo.
Sprva mu je bilo težko, potem se je na vse žalitve enostavno privadil. “Sprva sem se razjezil, želel sem se stepsti. Potem sem se navadil. Lahko rečejo kar želijo, me ponižujejo in jaz jim ne morem vrniti. Nikoli se nisem uspel vklopiti, a sem se naučil živeti s tem sranjem.”
Je kriv rasizem v švedski družbi?
“Nič nimam proti komurkoli kot osebi,” je skoraj z opravičilom začela Johanova leto dni mlajša sestra Lovisa, “a imela sem občutek, da obstajajo tisti, ki na nas bele Švede iz srednjega sloja gledajo z zaničevanjem. Mogoče so nas hoteli kaznovati za rasizem v švedski družbi.”
Svoje so povedali tudi otroci priseljencev, ki menijo, da Švedi ne izpolnjujejo njihovih pričakovanj, iz česar je lahko zaključiti, da oni od domačinov pričakujejo, da se bodo ti prilagodili njim, in ne oni Švedom.
Barvanje las v temnejše odtenke, da bi se izognili poniževanju ali spolnim napadom, na severu Evrope ni nič novega. Že leta 2011 je norveški poslanec Christian Tybring-Gjedde izpostavil tako početje med Norvežankami.
Ivan Šokić