Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o dohodnini. Cilj predloga zakona je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. Predlagali so, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z zvišanjem splošne dohodninske olajšave na višino, ki je enaka višini denarne socialne pomoči, ki jo prejme odrasla oseba. Nesprejemljivo je namreč, da večini tistih, ki delajo, država prizna nižji znesek do katerega jih ne obdavči (3.500 evrov), kot pa tistim, ki ne delajo in prejemajo denarno socialno pomoč (4.826 evrov). Poglavitna rešitev je zvišanje splošne dohodninske olajšave iz 3.500 evrov na 4.826 evrov.
Vendar pa po mnenju predlagateljev tega zakona to niso vse ugodnosti, ki jih država nudi tistim, ki se odločijo, da bodo namesto, da bi hodili v službo, raje prejemali socialno pomoč. Denarna socialna pomoč ni obdavčena oziroma zanjo ne velja obveznost plačevanja dohodnine. To pomeni, da odrasla oseba, ki je prejemnik denarne socialne pomoči v višini 402,18 evrov mesečno oziroma 4826,16 evrov letno, od tega zneska ne plača nič davkov oziroma dohodnine. Po drugi strani pa država tistim, ki hodijo v službo oziroma delajo, prizna splošno olajšavo v višini 3500 evrov oziroma jih ne obdavči do tega zneska (razen davčne zavezance, katerih davčna osnova ne presega 13.316,83 evrov – njim se prizna dodatna splošna olajšava).
Po prepričanju predlagateljev tega zakona je popolnoma nesprejemljivo, da država večini tistim, ki delajo, prizna manjši znesek, do katerega jih ne obdavči (3500 evrov), kot pa tistim, ki ne delajo in prejemajo socialno pomoč (4826 evrov). V poslanski skupini SDS menijo, da bi moral biti znesek za tiste, ki delajo in do katerega jih država ne obdavči, najmanj enako visok kot pa znaša neobdavčen znesek za tiste, ki ne delajo in prejemajo denarno socialno pomoč.
Hana Murn