Pol leta od smrti Janeza Stanovnika, ki so ga slovenski osrednji mediji poimenovali za “očeta naroda”, navkljub temu, da je samostojni Sloveniji od samega začetka nasprotoval, je bil v Ljubljani tik zraven parlamenta postavljen doprsni kip.
“Pravica do samoodločbe in odcepitve je neodtujljiva pravica. Druga reč pa je, da ta pravica pri nekaterih nujno zbuja vtis, da bi se radi odcepili. Temu nasprotujem, zame bi bila odcepitev Slovenije samomor,” je za titograjsko Pobjedo povedal zdaj pokojni Janez Stanovnik.
Pravica do samoodločbe in odcepitve je neodtujljiva pravica, je trdil Stanovnik, vse dokler se ta pravica ne prakticira. Ko se enkrat želi realizirati odcepitev Slovenije od Jugoslavije, to postane “samomor”. “To bi bilo navzkriž z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda,” je bil prepričan Stanovnik.
Kip Janeza Stanovnika, ki ga je zraven parlamenta dal postaviti ljubljanski župan Zoran Janković, že stoji … pic.twitter.com/bUlPWyiXEc
— BojanPožar (@BojanPozar) August 4, 2020
“Nekdanji šef kabineta Edvarda Kardelja in kasnejši dobro plačani funkcionar OZN iz komunistične Jugoslavije, ter še kasnejši medijsko ustvarjeni “oče naroda”, ki je aktivno nasprotoval slovenski osamosvojitvi, Janez Stanovnik,” tako je dolgoletnega predsednika Zveze borcev NOB pred leti v eni od kolumn na Politikis opisal Vinko Gorenak.
In tu postane zanimivo. V Nemčiji, na primer, sodelavce totalitarnih režimov preganjajo, četudi so na smrtni postelji. Vredno je izpostaviti primer stražarja SS v koncentracijskem taborišču Auschwitz Oskarja Gröninga. Nemško sodišče ga je obsodilo na štiri leta zapora, ko je bil star 96 let. Ko pride do pravice, ni nikoli prepozno. Gröning je bil znan kot knjigovodja iz Auschwitza.
Razlika med izvedeno denacifikacijo in neizvedeno dekomunizacijo:
V 🇩🇪 95-letnega pomožnega knjigovodjo v Auschwitzu obsodijo na zapor, v 🇸🇮 pa Janezu Stanovniku, ki je bil v času najhujših zločinov na podobnem položaju kot Goebbelsov tajnik, postavijo spomenik!
— Primož Trdin 🚜🇸🇮🚜 (@PrimozTrdin) August 3, 2020
V Sloveniji pa imamo primer Janeza Stanovnika, ki je bil šef kabineta Edvarda Kardelja, istega Kardelja, ki se mu vodstvo SD, naslednikov komunistične partije v Sloveniji, še danes klanja. Ravno Kardelj je že leta 1943 izdajal ukaze za likvidacije.
Prizanešeno ni bilo niti samim partizanskim simpatizerjem, če so bili preveč inteligentni. Likvidacija je čakala cele družine vključno z otroci, kakršno koli oklevanje s strani se je po Kardelju enačilo z izdajo.
Tu lahko v praksi vidimo, kakšna država je Slovenija in zakaj je levici tako težko obsoditi vse totalitarne režime. Namesto, da bi njihova zavržna dejanja obsojali in se jih sramovali, ljudi, ki so v imenu komunizma morili nedolžne še poveličujejo, se jim klanjajo in jih malikujejo.
Stanovnik je tako razglašen za “očeta naroda”, čeprav ni nikoli želel biti oče tega naroda. Želel si je, da ta slovenski narod nikoli ne bi obstal v svoji lastni samostojni državi. Zanj so bili Slovenci le dokler je bila Jugoslavija. Za Stanovnika je samostojna Slovenija pomenila samomor slovenskega naroda, “ki mu ga bodoči rodovi ne bi odpustili.”
Ivan Šokić