Princeton skušal dokazati, da Trump pretirava, študija pa je le še podkrepile njegove trditve o obsegu nasilnih levičarskih protestov

Datum:

Slavna ameriška univerza Princeton je objavila študijo, katere namen je bil dokazati, da Trump s svojimi trditvami o nasilnih protestih pretirava in, da imajo bolj prav demokrati ter njim naklonjeni dominantni mediji, ki promovirajo mnenje, da gre pri nemirih za “pretežno mirne proteste”. Na žalost za Princeton – a  precej značilno, ko gre za ideološko motivirane študije, ki se skrivajo za plaščem znanosti – so s to študijo priskrbeli tudi dokaze, ki  Trumpove trditve le še potrjujejo.

Princeton je, seveda motiviran s spodkopavanjem Donalda Trumpa, objavil študijo, s katero je želel dokazati, da Trumpove trditve o nasilnosti protestov, povezanih z BLM, ne držijo. V poročilu so selektivno izbrali okvir, v katerem želijo govoriti o nasilnosti in kateri podatki so relevantni za presojo, ali gre za nasilne proteste, na koncu pa še pokroviteljsko podučili javnost, da je njeno mnenje o protestih oblikovala politična pripadnost, in ne želja po popolni informiranosti ter objektivna ocena informacij.

Princeton je s tem postavil dober zgled, kako in v kakšnem smislu so družboslovne študije pod krinko pozitivizma (ko se za matematizacijo družbenih pojavov skrivajo multipli nameni in selektivnost pri izbiri okvirjev in relevance podatkov). Na srečo obstajajo mediji kot je Breitbart in nasploh znanstveno in filozofsko podkovani desničarji, ki znajo brati in interpretirati znanstvene študije in spregledati levičarsko agendo, skrito za plaščem znanosti.

Kako je izgledalo poročilo Princetona?
Poročali so, da pri 93 odstotkov vseh protestov ni prišlo do nasilja. Kako so to izmerili? Na kup so nametali vse lokacije, na katerih so se protesti, povezani z BLM odvijali in zaznali, da je do nasilja prišlo le v 7 odstotkih. Vse lepo in prav, toda zakaj so merili prav to in na tak način? Obstaja kakšna ločnica, po kateri bi vedeli, kaj in na kak način? Ne. Šlo je za selektivno raziskovanje. Iz njihove študije je namreč tudi razvidno, da je od 50 velikih ameriških mest kar 48 utrpelo posledice nasilnih protestov, povezanih z BLM.

Image

Če povzamemo: če merite, na koliko lokacijah (v enem mestu je lahko več lokacij) je bilo nasilje, dobite rezultat, ki ga promovira Princeton. Če merite, v koliko mestih je prišlo do nasilja, dobite rezultat, da v veliki večini. Kaj je bolj relevantno? Kako so ločevali? So sploh ločevali ali je njihova izbira posledica nezavednih predsodkov in pristranskosti?

Aleš Ernecl

Sorodno

Zadnji prispevki

Čeferin odloča kar o dveh zadevah, kjer bi moral biti izločen

"Z začudenjem smo ugotovili, da je Ustavno sodišče RS...

[Video] Španija: Afriški migrant zažgal katoliško cerkev

"Napadi na kristjane se nadaljujejo. Afriški migrant je ravnokar...

Svoboda političnih čistk v medijih

Ob svetovnem dnevu svobode tiska, ki je bil včeraj,...

Romana Tomc ob dnevu svobode medijev: “Za leve piškotki, za desne kazni”

Evropska poslanka Romana Tomc je ob dnevu svobode medijev...