Decembra 2020 je bila stopnja brezposelnosti v EU 7,5-odstotna in je porasla za eno odstotno točko glede na november. V primerjavi z decembrom 2019 pa je ta zrasla za dve odstotni točki. Najvišja brezposelnost je bila v Grčiji, Španiji in Litvi. Najnižjo brezposelnost pa so zabeležili na Češkem, Poljskem in na Nizozemskem. Slovenija se v času epidemije z brezposelnostjo sooča zelo dobro, saj se je znašla na sedmem mestu (4,7 odstotka) po najnižji brezposelnosti, kar pa je odraz učinkovitih ukrepov, ki jih je sprejela vlada.
Pandemija koronavirusa je povzročila zaprtje gospodarstva, posledično pa je vplivala na zaposlenost prebivalstva. Stopnja brezposelnosti se je v veliki meri zvišala bolj kot ne po celotnem svetu, medtem pa je v Evropski uniji upadala nekoliko manj s pomočjo interventnih ukrepov, ki so jih države sprejele.
Najvišjo stopnjo brezposelnosti so zabeležili v Grčiji, in sicer po podatkih za oktober je bila brezposelnost v Grčiji 16,7-odstotna. Grčiji sledi Španija, ki je decembra zabeležila 16,2 odstotka. Nekoliko bolje kaže tretje uvrščeni Litvi, kjer so zabeležili 10,1-odstotno brezposelnost.
Najnižjo brezposelnost so zabeležili na Češkem (3,1 odstotka), Poljskem (3,3 odstotka) in na Nizozemskem (3,9 odstotka). Sledijo jim Madžarska, ki je imela novembra 4,3 odstotno brezposelnost, Malta (4,5 odstotka) in Nemčija (4,6 odstotka). Slovenija se po brezposelnosti uvršča za Nemčijo (4,7 odstotka), kar jo uvršča med sedmerico držav z najnižjo brezposelnostjo.
EU #unemployment in December 2020:
🇨🇿3.1%
🇵🇱3.3%
🇳🇱3.9%
🇭🇺4.3%
🇲🇹4.5%
🇩🇪4.6%
🇸🇮4.7%
🇧🇬4.8%
🇷🇴4.9%
🇦🇹5.8%
🇧🇪5.8%
🇩🇰5.8%
🇵🇹6.5%
🇱🇺6.7%
🇸🇰7.0%
🇮🇪7.2%
🇨🇾7.3%
🇭🇷7.5%
🇪🇺7.5%
🇪🇪7.8%
🇫🇮8.1%
🇱🇻8.2%
🇸🇪8.5%
🇫🇷8.9%
🇮🇹9.0%
🇱🇹10.1%
🇪🇸16.2%
🇬🇷16.7%via @EU_Eurostat
— EU Social 🇪🇺 (@EU_Social) February 1, 2021
Zanimiv je primer Švedske, ki je sicer bogata država, omejevalne ukrepe pa je sprejela dokaj pozno. Švedska se sooča z 8,5-odstotno brezposelnostjo, kar pa je sicer odraz preteklega stanja, saj se je stopnja brezposelnosti na Švedskem gibala nekje med šestimi in sedmimi odstotki od leta 2015 dalje.
Ukrepi vlade so močno ublažili stopnjo brezposelnosti
V primeru, da država ne bi skozi protikoronske pakete sprejela nujno potrebnih paketov za blaženje krize, bi bila stopnja brezposelnosti mnogo višja. Kmalu po razglasitvi epidemije je tako država zagotovila subvencioniranje čakanja na delo, kasneje pa tudi financiranje polnega delovnega časa. Medtem ko je čez poletje gospodarska aktivnost napredovala, je v zimskih mesecih ponovno bilo ključno sprejetje novih ukrepov, ki pa bodo po načrtu vlade veljali vse do konca aprila v izogib povišanja brezposelnosti.
Sara Rančigaj