Od nastopa vlade Janeza Janše lahko praktično na dnevni ravni enkrat iz ene, drugič iz druge strani poslušamo, kako naj bi živeli v nedemokratičnem sistemu, kjer naj ne bi bilo svobode govora. Glede na to, da levica obvladuje večino osrednjih medijev seveda ne čudi, da tovrstnih očitkov, v času levih vlad ni. Na račun tovrstnega medijskega poročanja se tako ustvarja vtis, da živimo v državi, kjer naj bi se grobo posegalo v demokracijo. Kakorkoli, demokratični indeks za Slovenijo, ki je razviden iz uglednega časnika The Economist govori drugače. Razkriva namreč, da je bil demokratični indeks v Sloveniji najvišji ali pa v porastu, ko je bila na oblasti ravno vlada Janeza Janše.
Poročilo s strani The Economista prikazuje stanje demokracije po svetu v kar 165 neodvisnih državah in na dveh teritorijih. Demokratični indeks se pri tem osredotoča na naslednjih pet kategorij: volilni postopek in pluralizem, delovanje vlade, politično participacijo, politično kulturo in državljanske svoboščine. Na podlagi doseženih rezultatov se nato preučevane države klasificira v naslednje tipe režima: popolno demokracijo, pomanjkljivo demokracijo, hibridni režim in avtoritativen režim.
Če se osredotočimo na podatke, ki veljajo za Slovenijo, lahko vidimo, da je indeks demokratičnosti v času od leta 2006 do 2020, najbolj strm padec doživel v času, ko sta bila na oblasti vlada Boruta Pahorja in vlada Alenke Bratušek. V obdobju zadnjih dveh vlad lahko vidimo, da je bil indeks demokratičnosti še posebej nizek, vidno naraščati pa je pričel šele, ko je z delom nastopila tretja vlada Janeza Janše. Gibanje krivulje skozi leta nas privede do preproste ugotovitve, da je bil demokratični indeks najvišji oziroma v porastu, ko je vlado vodil Janez Janša.
Vir: The Economist
Poročanje povsem skregano z realnostjo
Če podatke primerjamo s poročanjem osrednjih medijev lahko vidimo, da je le to povsem skregano z realnostjo. Indeks demokratičnosti je namreč najvišji takrat, ko je na oblasti oseba, ki ji očitajo vse mogoče, včasih se zdi, da samo še manjka, da Janšo obtožijo, da je kriv, da se je virus razširil po celem svetu. Tovrstno “trobljenje” se vrši že vrsto let, kar ne čudi glede na to, da večino osrednjih medijev obvladuje levica in njim zvesti tajkuni. Globoka država skrbi za selektivno poročanje, torej da se večino časa poroča o tem, kar gre njej na roko, presliši pa tisto, kar ji ne odgovarja. S tem se pridno polni glave in tako smo kjer smo.
V času, ko se soočamo z eno največjih kriz od osamosvojitve naprej, lahko vseskozi poslušamo kritike na račun vlade. Ko se sprejema protikoronske pakete, ki so namenjeni za pomoč državljanom in gospodarstvu, se pomen le teh prezre namensko, saj se osrednji mediji trudijo, da se slučajno ne bi poročalo pozitivno o desnosredinski vladi. Temu primerno niso kritični do očitnega nagajanja četverčka KUL, ki se raje kot z epidemijo ukvarja s tem, kako se zavihteti nazaj na oblast. Ko so zavrnili ponudbo za sodelovanje, kritik s strani medijev ni bilo, čeprav je vsakomur z nekaj zdrave pameti jasno, da je v slogi moč. Govoriti, da nekdo ni povezovalen potem, ko sam zavrneš ponujeno roko je hinavsko. Tega seveda osrednji mediji ne bodo priznali, ker jim takšna predstava, ki se podaja javnosti povsem odgovarja.
Politični aktivizem, ki se ga gredo osrednji mediji od prvega dneva odkar je nastopila aktualna vlada, priča o tem, da demokratičen sistem imamo. Če bi se ti, ki pravijo, da naj bi živeli v diktaturi, ozrli k državam kot je Severna Koreja, bi lahko videli, da tam kritika ni dovoljena. Pri nas pa se vseskozi samo kritizira oziroma poroča izrazito enostransko z namenom, da se gledalcem servira točno določeno sporočilo. Še posebej neverjetno je, da je v tovrstni aktivizem vpletena javna televizija, ki so jo prisiljena plačevati vsa slovenska gospodinjstva in bi kot taka morala opravljati vlogo nepristranskega poročevalca. Kar seveda ne. Ljudje to vedno bolj ugotavljajo, tudi s pomočjo družabnih omrežij, zato ne čudi, da je vedno več pozivov k neplačevanju obveznega RTV prispevka.
Kakorkoli, izsledki poročila uglednega časopisa The Economist so več kot zgovorni: Demokratični indeks je v Sloveniji padal, ko so vlado vodili voditelji koalicije KUL. Kako naj bi torej ljudje sploh kupili idejo, da naj bi KUL-ovci predstavljali rešitev za Slovenijo? Ko bi namreč človek pričakoval, da bi vsaj prispevali k rešitvi problema, so ti bolj zaposleni z vlaganjem nezaupnice ter serije interpelacij z namenom, da se slučajno ne bi dalo stoodstotno posvetiti reševanju problematike, ki zadeva celotno državo. Izvoljenci ljudstva pa takšni.
Nina Žoher