Dosežen je bil politični sporazum z Evropskim parlamentom o spremembi Aarhuške uredbe kot eden od prvih dosežkov slovenskega predsedovanja, kar ne bi bilo možno brez dobrega sodelovanja tria predsedstev, saj je Nemčija dosegla sporazum na Svetu, Portugalska začela pogajanja z Evropskim parlamentom, Slovenija pa pogajanja uspešno zaključila.
S to spremembo Evropska unija odgovarja na ugotovljeno neskladje z Aarhuško konvencijo, zato je slovensko predsedstvo zadovoljno, da je bil z EP še pravočasno, pred jesenskim zasedanjem pogodbenic konvencije, dosežen sporazum.
Sprememba med drugim širi dostop do revizije nekaterih upravnih aktov EU institucij ob nevladnih organizacijah tudi na predstavnike javnosti ter glede tega določa merila.
Z Evropskim parlamentom je bil dosežen dogovor o spremembi Aarhuške uredbe o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij in udeležbi javnosti pri odločanju ter dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. pic.twitter.com/eQ3s3wObcK
— Ministrstvo za naravne vire in prostor | MNVP (@rs_mnvp) July 20, 2021
Dostop do revizije bo na eni strani zagotovljen posamezniku, ki mu je kršena pravica z določenim upravnim aktom, ki je v nasprotju z okoljskim pravom. Izpodbojnost pa bo omogočena tudi v primeru obstoja večjega javnega interesa. V tem primeru je potrebnih 4000 posameznikov iz najmanj petih držav članic, pri čemer mora biti iz vsake države najmanj 250 posameznikov. V obeh primerih bo potrebna zastopanost s strani NVO ali odvetnika.
V tej fazi uredba še vedno izključuje dostop do revizije za upravne akte glede državnih pomoči. Se pa glede tega pričakuje odprava neskladnosti EU pravnega reda z Aarhuško konvencijo v naslednjem koraku. Dogovor vključuje tudi naslovitev stroškov revizije ter obvezo EU institucij k javnemu objavljanju zahtev za revizijo upravnih aktov.
Sara Kovač, gov.si