Vse odkar je izbruhnila kriza v Afganistanu in so talibani prevzeli oblast se med vse več evropskimi državami pojavlja skrb, da se ne ponovi scenarij iz leta 2015, ko smo bili priča masovnim migracijam. Potem, ko se je pred dnevi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito, se je oglasil slovenski premier Janez Janša in sporočil, da EU ne bo odpirala nobenih koridorjev za Afganistan.
“EU ne bo odpirala nobenih evropskih “humanitarnih” oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015,” je poudaril premier Janez Janša in dodal, da se bo pomagalo le tistim posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo NATO in pa članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo.
“Če se proti Talibanom lahko v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, se naj/lahko tudi moški,” je jasen Janša, ki dodaja, da ni dolžnost Evropske unije ali Slovenije, da pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se ta lahko boril za svojo domovino.
#EU ne bo odpirala nobenih evropskih “humanitarnih” oziroma migracijskih koridorjev za #Afganistan. Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz l. 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo #NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo. pic.twitter.com/fyZB5XFhZh
— Janez Janša (@JJansaSDS) August 22, 2021
Komisarka Johanssonova se je pred dnevi zavzela za za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Opozorila je, da Afganistan ni varen in pozvala države članice, da naj pospešijo preselitve. Izpostavila je, da je potrebno preprečiti, da ljudje na nezakonit način pridejo na meje EU. “Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem,” je še dodala po poročanju STA.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je preko Twitterja izpostavila, da potrebno pomagati tistim, ki se ne morejo vrniti v Afganistan ali ostati doma, ponuditi alternative. “To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito,” je dejala.
Švedska, ki je v času migrantske krize leta 2015, prevzela največje število migrantov, se je na lastni koži soočila s številnimi težavami, ki jih migracije ljudi iz kulturno drugačnih okolij prinašajo. Švedski premier Stefan Lofven se je tako oglasil nedavno in državljankam in državljanom obljubil, da se scenarij migrantske krize iz leta 2015 ne bo ponovil.
Nina Žoher