Kitajski prevzem Tajvana bi imel “katastrofalne” posledice za mir v Aziji, trdi tajvanska predsednica Tsai Ing-wen. Tajvan bo za obrambo svoje suverenosti naredil vse, kar je v njegovi moči.
V Južnokitajskem morju je zadnje dni vedno lažje slišati rožljanje sabelj. Tajvan, ki ga Kitajska šteje kot del svojega teritorija, se je od petka, 1. oktobra 2021, znašel pod vedno močnejšim pritiskom Pekinga. Območje tajvanske cone zračne obrambe (prostor še vedno izven tajvanskega zračnega prostora) je namreč v štirih dneh preletelo kar 148 letal kitajskih zračnih sil.
Kitajska sicer za napetosti krivi ZDA, ki so Tajvanu tradicionalno nekako stale ob strani in jim prodajale orožje, a jih niso nikoli priznali kot samostojno državo.
Po prepričanju Kitajske je predsednica Tajvana Tsai Ing-wen separatistka, ki ne želi sprejeti, da je Tajvan del Kitajske. Tsaijeva vztraja, da je Tajvan neodvisna država, ki se imenuje Republika Kitajska. Tajvan naj bi si po njenih trditvah, poroča Reuters, prizadeval za mirno, stabilno predvidljivo in koristno sobivanje s svojimi sosedami. “A če je ogrožena demokracija in naš način življenja, bo Tajvan storil vse potrebno, da se obrani.”
Tsaijeva verjame, da bi se Tajvancu v primeru ogroženosti njihove demokracije zganili. Kitajsko je obenem pozvala k dialogu s Tajvanom, a jo trenutno oblast na Kitajskem ignorira. Kitajci medtem sporočajo, da nedavni preleti kitajskih letal nad tajvansko obrambno cono niso zgolj opozorilo “separatisom” na otoku, temveč tudi odziv na nedavne komentarje ameriškega zunanjega ministrstva, ki si želi vključitve Tajvana v protikitajsko nastrojeno ameriško indopacifiško strategijo, katere del je tudi nedavno oblikovano zavezništvo AUKUS med Avstralijo, Združenim kraljestvom in ZDA.
Ivan Šokić