“Pravne države takšnih sodnikov ne suspendirajo. Tak ukrep lahko služi utišanju nezaželenih sodnikov,” je poudaril odvetnik Aleksander Pevec ter izpostavil pomen neodvisnosti vsakega posameznega sodnika. Trditev se je seveda nanašala na zdaj že nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je zaradi svoje kritike sodstva postal moteči element, čemur je sledil njegov suspenz in ocena Personalnega sveta, da osebnostno – po 23 letih – ne ustreza sodniški službi. Če kdo, bi Bruslju, ki ga skrbi vladavina prava v naši državi, ravno Radonjić lahko največ povedal o razmerah v slovenskem sodstvu. A Radonjić poudarja, da so floskule tipa “pravna država” zgolj pesek v oči, namenjen zlorabi, ohranjanju nedotakljivosti pozicij infiltriranih domen ter interesom domicilne globoke države.
Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić je mnenja, da je pričakovati od Vere Jourove in njej podobnih, da bodo skrbeli za uresničitev resnične vladavine prava v majhnih državah iluzorno; njihovo delovanje je namreč posvečeno zaščiti interesov globalnih podzemnih elit. Izpostavil je, da temu primerno tudi promovirajo neoliberalne “leve” sile v Sloveniji in delujejo proti nacionalno zavednim silam, blatijo predsednika vlade, poudarjajo minorne probleme, organizirajo in podpirajo “ustajnike”. Za razliko od SFRJ, v kateri so Sloveniji omogočili, da je gospodarsko čim bolj delovala z namero eksploatacije, ji EU ne dovoljuje gospodarsko delovati, prav tako z namero eksploatacije, je pojasnil Radonjić in ocenil, da je slednje bistveno bolj nevarno od prejšnjega. “Če državljani na naslednjih volitvah ne izvolijo nacionalno zavednih političnih sil temveč soroševsko ‘levo’ agenturo, bo država znova paralizirana, nujne reforme sistemov ne bodo izvedene, EU in domača trilaterala bodo erodirale še to malo gospodarske in politične suverenosti, država bo sčasoma postala Kolumbija sredi Evrope, revna in brez obetov,” je opozoril.
V Bruslju naj bi bili torej zaskrbljeni zaradi stanja vladavine prava – tako je pogosto zaslediti v večinskih medijih. “Kolikor sem seznanjen, je bila tema posredovana v vednost organom EU (ne vem točno katerim) s strani ministra za zunanje zadeve in evroposlanke. Obveščen sem le, da so odgovorna telesa EU pobudo ignorirala ter da v tej povezavi ni stekel nikakršen uradni postopek,” je komentiral Radonjič ter poudaril, da je že pred tem javno izrazil prepričanje, da se bo tako tudi zgodilo. Pojasnil je, da je cel vrh EU, po vseh telesih, sestavljen in nadzorovan od teles tako imenovane mednarodne globoke države – trilaterale, to je konglomerata najvišjih neformalnih centrov moči, ki so vzpostavile nadzor nad institucijami EU, jih inštrumentalizirale za uresničevanje lastnih potreb. Nadaljeval je, da je slovenska javnost v usodni zmoti o dobronamernosti, progresivnosti, naprednosti, enakopravnosti in ostalih bistvenih promoviranih vrednotah; EU je instrumentarij vodilnih članic za ekonomsko izkoriščanje zadolženih in odvisnih majhnih držav, ki jim sicer nudijo določene premostitvene finančne ugodnosti, vendar na dolgi rok vezano na brezdušno eksploatacijo vseh vrst. Nič se v človeški zgodovini še ni zgodilo, da ne bi bilo vezano na grabež materialnih dobrin, pa tudi EU ne. “Floskule tipa “pravna država” so zgolj pesek v oči, namenjen zlorabi, ohranjanju nedotakljivosti pozicij infiltriranih domen ter interesom domicilne globoke države. Zaščita korumpiranih sistemov tipa pravosodja je element rušenja odpornosti majhnih držav, potekajoča predvsem preko eksekutivnih teles EU,” je sklenil Radonjić.
Kalvarija nekdanjega sodnika Radonjića, ki je sodnemu sistemu postal trn v peti
Zgodba se je začela – vsaj za javnost – aprila 2019, ko je sodnik Zvjezdan Radonjić v uvodu obrazložitve sodbe, s katero je Milka Noviča oprostil obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, opozoril tudi na hude pritiske, ki jih je bil deležen. Pritiski so se po Radonjićevih besedah začeli preko predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, češ naj sodnika disciplinira, da bo začel soditi, kot je treba. Pogačnik in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič sta zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je Radonjić tudi posredoval, že isti dan pa je nato Pogačnik na RTVS ocenil, da zadeva ni tako dramatična. V uradnem stališču okrožnega sodišča so zapisali, da je šlo za očitno subjektivno dojemanje sodnika posameznih ravnanj udeležencev postopka. “Zahteva za izločitev in pisanje vodje specializiranega državnega tožilstva ne more predstavljati nedovoljenega pritiska, še manj se tovrstna ravnanja lahko dojemajo kot zahteva po discipliniranju sodnika,” so poudarili in dodali, da drugi sodniki “primerljivih položajev” praviloma niso dojemali na takšen način. Radonjić je sicer pojasnil, da so nedopustni pritiski prihajali s sodniške strani, s tožilske in odvetniške – do njega naj bi večkrat hodila neimenovana sodnica ter ga spraševala, ali bo Noviča oprostil; Tožilka specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar je zahtevala sodnikovo izločitev, ker naj bi z izjavami kršil videz nepristranskosti. Tudi vodja tožilstva Harij Furlan je pisal Pogačniku in predlagal ukrepanje zoper sodnika zaradi neprimernega vedenja do tožilke Žgajnarjeve. Zagovornik žene umrlega Jamnika Miha Kunič je zoper sodnika podal kazensko ovadbo, kot predmet ovadbe je navedel domnevno pristransko sojenje.
Sodni svet je sklenil, da so bile sodnikove trditve posledica njegovega subjektivnega dojemanja
Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je sprva zanikal, da bi zoper sodnika Radonjića potekal kakšen disciplinski ali kazenski postopek. Poleg tega je še zagotovil, da zaradi odločitve v sojenju Milku Noviču njegovo delovno mesto ne more biti ogroženo. Sodnik sicer ni bil enakega mnenja, dejal je, da zaradi tega, ker je želel Noviču zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa bo verjetno tudi v suspenzu. Dva meseca kasneje je nato zadevo obravnaval sodni svet, ki je sklenil, da so bile sodnikove trditve brez podlage in posledica njegovega subjektivnega dojemanja. Nato je se je izrekla še etična komisija, ki deluje znotraj sodnega sveta, češ da so izjave Radonjića v neskladju z etičnim kodeksom sodstva. Po mnenju komisije je sodnik Radonjić kršil načeli odnosa in ugleda po kodeksu sodniške etike. Nadaljevalo se je tako, da je Pogačnik disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti Radonjiću – zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu je očital več kršitev zakona o sodniški službi. Sodniku je med drugim očital neizpolnitev ali neupravičeno odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti, vedenje in ravnanje, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, in neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje. Disciplinske sankcije za te kršitve so po zakonskih določilih pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče ali prenehanje sodniške funkcije.
Nato je Okrožno sodišče v Ljubljani na svoji spletni strani v začetku oktobra objavilo izjavo sodnikov kazenskega, specializiranega in preiskovalnega oddelka, s katero so se odzvali na medijske izjave okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića. Izjavo naj bi podpisalo 30 sodnikov naštetih oddelkov, a v resnici ni bilo navedeno niti eno ime. Florjančič je poudaril, da gre za avtonomno izjavo sodnikov, za katero verjame, da so tisti, ki so jo dali v javnost, poskrbeli tudi za to, da je izjava s podpisi ustrezno dokumentirana. Pobuda za izjavo, v kateri so zanikali Radonjićeve navedbe o pritiskih in ustrahovanju, naj bi nastala na kolegiju sodnikov kazenskega, preiskovalnega in specializiranega oddelka.
Na podlagi disciplinskega postopka je vrhovno sodišče izreklo začasni suspenz
Avgusta naslednje leto, torej 2020, je vrhovno sodišče za Radonjića izreklo začasno odstranitev iz sodniške službe oziroma suspenz. Začasni suspenz je izrekel podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, in sicer na podlagi uvedenega disciplinskega postopka – disciplinski postopki so proti sodniku potekali že dve leti, po Radonjićevem mnenju kot posledica posledica sojenja v zadevi Nović. Izrečeni so mu tudi ukrepi prepovedi prihajanja na sodišče in vsi drugi restriktivni ukrepi. “S tem so se potrdile vse moje dosedanje navedbe, ki sem jih podal v javnosti,” je za Demokracijo komentiral Radonjić. Za STA so na vrhovnem sodišču navedli, da se Radonjiću očita storitev več težjih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov opis kažejo na vztrajnost in ponavljajoča se ravnanja oziroma način izražanja obdolženega. “Ob upoštevanju navedenega je podpredsednik vrhovnega sodišča ocenil, da je sodnik obdolžen takšnih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov značaj in težo narekujejo izrek začasne odstranitve iz službe, da se zagotovi nemoteno delovanje sodišča ter da se zavarujeta ugled sodniškega poklica in zaupanje javnosti v sodstvo,” so zapisali. Đorđevićevo odločitev o suspenzu je potrdil tudi sodni svet, zoper katerega je Radonjič nato vložil tožbo. Suspenz je po mnenju sodnika nesorazmeren ukrep, sodni svet pa je sprejel odločitev, ne da bi ga prej zaslišal ali kakorkoli drugače ugotavljal dejstva.
Zaradi suspenza pri 60 zadevah znova sojenje od začetka – suspenz sodnika posmeh vladavini prava
Na novico, da bo vrhovno sodišče zaradi suspenza sodnika Radonjića 60 zadev dodelilo drugim sodnikom, sojenja pa se bodo začela znova, se je premier Janez Janša odzval z besedami: “Velik škandal. Posmeh vladavini prava, posmeh pravici. Velika krivica povzročena tudi vsem, ki bodo morali ponavljati že opravljene obravnave. Naredili bomo vse, da samozvana klika v sodstvu s svojimi totalitarnimi prijemi ne bo pokopala Slovenije.” Seveda so se z vrhovnega sodišča odzvali, da to mnenje presega običajne norme komuniciranja in kritike ter vpliva na zaupanje javnosti v delovanje sodstva. Zapisali so tudi, da poseganje ene od vej oblasti v pristojnosti druge veje oblasti, lahko spodkoplje načelo delitve oblasti. Na to je Janša odgovoril, da težko kdorkoli poseže v nekaj, kar ne obstaja. “Razen v dejanjih pokončnih in pogumnih posameznikov, ki pa se jih stalno blati in šikanira,” je dodal.
Zoper Radonjića je bila sicer vložena tudi ovadba zaradi suma krive ovadbe
Nekaterim drugim sodnikom je namreč očital podkupljivost. Ovadbo je vložil eden od oškodovancev v primeru o podkupovanju, je poročala STA. Radonjić je februarja 2018 podal ovadbo o primeru domnevnega podkupovanja na višjem sodišču, še sedem drugih primerov, ki so jih obravnavali višji sodniki, pa je bilo po njegovem mnenju prav tako sumljivih. Radonjić je zanikal očitke o krivi ovadbi in poudaril, da stoji za svojimi trditvami. Poudaril je tudi, da ni širil lažnih obtožb, temveč je policiji posredoval podatke, s katerimi je bil seznanjen.
Treba je še omeniti, da Državni zbor sodniku ni priznal imunitete in je zoper njega dovolil vodenje kazenskega postopka zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj obrekovanja in razžalitve. Tako je glasovalo 79 poslancev, en pa je bil proti. Mandatno-volilna komisija (MVK) je namreč sklenila državnemu zboru predlagati, naj na zahtevo celjskega tožilstva, dovoli začetek kazenskega postopka zoper sodnika. Tožilstvo ga je želelo preganjati zaradi obrekovanja in razžalitve – šlo je za že zgoraj omenjeno ovadbo zaradi domnevnega podkupovanja na višjem sodišču, kot že rečeno pa je zoper Radonjića nato eden od sodnikov vložil ovadbo zaradi krive ovadbe, ker naj bi drugim sodnikom neupravičeno očital podkupljivost. “Da postopek odvzema sodniške imunitete poteka, sem izvedel izključno in le iz časopisov, do danes nisem prejel enega samega papirja! Nihče izmed naštetih državnih organov me ni pozval na razgovor ali odgovor, zaradi seznanitve z nasprotnimi stališči. Posegi te vrste močno spominjajo na položaj iz Kafkovega romana Proces, torej na stanje duha in odnosov v temeljnem protislovju z demokracijo,“ je med drugim dogajanje komentiral Radonjić. Obtožnica, ki jo je tožilstvo zaradi razžalitve in obrekovanja vložilo zoper Radonjića, je pravnomočna, so mediji poročali pred kratkim.
Ocena: sodnik ni varoval sodniškega ugleda, zato ne ustreza sodniški službi
No, kot epilog celotne zgodbe pa je junija letos Radonjić prejel še oceno Personalnega sveta, da ne izpolnjuje kriterija osebnostne lastnosti. Ocena sodniške službe se je tako glasila, da Radonjić ne ustreza sodniški službi. Personalni svet je ugotovil, da sodnik ni varoval neodvisnosti nepristranskega sojenja in tudi ni varoval sodniškega ugleda – zato so sprejeli oceno, da sodnik kriterija “osebnostne lastnosti” ne izpolnjuje. Ocena sodniške službe se torej glasi, da okrožni sodnik – svetnik Zvjezdan Radonjić ne ustreza sodniški službi. Izdelavo sodniške ocene je sicer zahteval prav Pogačnik, ki je na začetku te kalvarije zanikal, da bi zoper sodnika Radonjića potekal kakšen disciplinski ali kazenski postopek, poleg tega pa je tudi zagotovil, da njegovo delovno mesto ne more biti ogroženo.
Sara Bertoncelj