Raziskava evropskega statističnega urada Eurostat je pokazala, da je stanje revščine otrok in njihove socialne izključenosti v Sloveniji zelo dobro urejeno. Slovenija je namreč daleč pred ostalimi v Evropski uniji v varovanju otrok pred revščino oziroma na repu držav glede na tveganje revščine ali socialne izključenosti otrok. Španija na drugi strani, ki jo vodijo socialisti kolegi Tanje Fajon in Luke Mesca, ima veliko več otrok na pragu revščine.
Eurostat je predstavil podatke o stanju revščine otrok in njihovi socialni izključenosti. Rezultat je za Slovenijo vzpodbuden, saj imamo najnižji odstotek ogroženih otrok. Med državami Evropske unije je Romunija leta 2020 zabeležila najvišjo stopnjo otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost (41,5 odstotkov), sledijo ji Bolgarija (36,2 odstotkov) in Španija (31,8 odstotkov). Najnižjo stopnjo ogroženosti otrok, ki jim grozi revščina, pa ima Slovenija (12,1 odstotkov) za nami je Češka (12,9 odstotkov).
Smola pri nas je v tem, da v Sloveniji ni pomembno, kaj pravi statistika, pomembno je, s katerim populizmom se na TV pojavi Tanja Fajon z nedelujočo stanovanjsko politiko, Luka Mesec z lažnimi obljubami za delavca. Pri nas pa levica politične točke še vedno najbolj nabira na problemu revščine. Statistika, ki pokaže, kakšno je dejansko dobro stanje v Sloveniji, pa osrednjih medijev sploh ne doseže.
Leta 2020 je bilo 24,2 otrok (mlajših od 18 let) v Evropski uniji ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti v primerjavi z 21,7 odraslih odraslih (18–64 let) in 20,4 starejših starejših (65 let ali več).
Dejavniki, ki vplivajo na tveganje revščine ali socialne izključenosti v EU leta 2020, so:
– Delovna intenzivnost: 71,9 odstotkov prebivalstva, mlajšega od 60 let, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo z vzdrževanimi otroki, so bili na pragu revščine;
– Stopnja izobrazbe: 50,5 odstotkov otrok, katerih izobrazba staršev je nizka, je bilo v nevarnosti revščine v primerjavi s 7,7 odstotkov tistih otrok, katerih izobrazba staršev je bila visoka;
– Tip gospodinjstva: najvišje tveganje revščine so imela gospodinjstva, ki jih sestavlja ena oseba z vzdrževanimi otroki (42,1 odstotkov), enočlanska gospodinjstva (33,2 odstotkov) in gospodinjstva, v katerih sta dve odrasli osebi s tremi ali več vzdrževanimi otroki (29,6 odstotkov);
– Migrantsko poreklo: otroci z vsaj enim od staršev z migrantskim poreklom so bili izpostavljeni večjemu tveganju revščine kot otroci, katerih starša sta iz svoje države (32,9 odstotkov v primerjavi s 15,3 odstotki);
Anita Gužvič