“Behavioristično je videti, da postane zelo hitro patološko nervozen, aroganten in celo jezen, ko se mu postavi vprašanje, ki mu ni pogodu, kar ni ravno vrlina za politika,” je javne nastope Roberta Goloba komentiral politični analitik in svetovalec za odnose z javnostmi Mitja Iršič. Po njegovem mnenju Golobov obrambni nasmeh – ki spominja na nasmeh Zorana Jankovića – skriva notranjo stisko. Čeprav nekateri menijo, da se Golobove izjave vse bolj nagibajo k skrajni levici oz. Mihi Kordišu, se Iršič s tem ne strinja, saj je Golob že od prvih nastopov naprej jasno nakazoval, kakšno politiko bo zasledoval – politiko visokih davkov, velike države in planskega gospodarstva. “Golob ne pristopa k vladanju z razumom in v dobro naroda, pač pa je ujetnik svoje narcisistično-sadistične naslade,” pa je ocenil Roman Vodeb, ki je mnenja, da je predsednik Gibanja Svoboda zaslepljen z revanšizmom, namesto da bi vladal konstruktivno v dobro vseh ljudi.
“Ker to, da si nekdo lasti pravico, samo zato, ker je delodajalec, da edino on določa, kako se bo razvijal socialni dialog, to je zame preživeto,” je včeraj izjavil Robert Golob in dodal: “Če ne bomo vključevali zaposlenih zelo aktivno v to, kako bomo soupravljali podjetja, kako bomo skupaj z njimi solastninili podjetja, nikoli ne bomo prebili tiste točke visoke dodane vrednosti, o kateri smo toliko govorili.” Sistem, po katerem je delodajalec gospodar, ki ga mora delavec brezpogojno poslušati in nima pravice do besede, je po mnenju Goloba sistem hlapcev. Nekateri so mnenja, da so njegove besede zgolj populistične narave, spet drugi ocenjujejo, da se Golob vse bolj približuje Mihi Kordišu. Večina pa si je enotna, da se bodo že v prvih mesecih “svobode” izničili vsi koraki naprej, ki jih je naredila vlada pod vodstvom Janeza Janše.
Zanimivo je še celo filozof Slavoj Žižek v zadnjem intervjuju za Jano izjavil, da danes ni čas, da bi se šli Levico, o skupnem lastništvu delavcev pa je dejal naslednje: “Kaj to pomeni glede na stalnost zaposlitve? Ti si šef nekega podjetja in delavec dobi pol odstotka delnic tega podjetja. Kaj se zgodi, če hoče delavec zamenjati službo? A to vzamem s sabo ali kako? Kakšna bi bila ta ekonomska dinamika?” Nad koalicijsko pogodbo so šokirani tudi ekonomisti, ki ocenjujejo, da bi bila njena uresničitev prava receptura za ekonomsko katastrofo. Podjetnik Ivo Boscarol je celo ocenil, da gre pri napovedani obdavčitvi za prikrito nacionalizacijo. Kljub temu pa je videti, da je Golob vse bolj prepričan vase in v svoje početje – v državnem zboru se vzvišeno reži, obenem pa že napoveduje, da bo vladal naslednjih šest mandatov. “Golob ne pristopa k vladanju z razumom in v dobro naroda, pač pa je ujetnik svoje narcisistično-sadistične naslade,” je ocenil Freudovec Roman Vodeb, ki opaža, da se Golob pred kamerami in mikrofoni revanšistično oz. sadistično šopiri, njegov pristop pa služi zgolj bildanju ega.
“Za Goloba sem že parkrat rekel, da je način, po katerem je vstopil v politiko, napačen,” je poudaril psihoanalitik Vodeb in nadaljeval, da podobno velja tudi za Urško Klakočar Zupančič. Po Vodebovih besedah sta oba vstopila v politiko skozi revanšizem in nepredelano jezo do Janše. Na tak način se zrela in moralno razsodna osebnost ne podaja v politiko – oziroma se ne bi smela. In sedaj se kaže natančno to. Golob skuša zavladati maščevalno, torej sadistično. “Opažam, da nima razsodne moči – torej moralne razsodnosti,” je ocenil vodeb in pojasnil, da se skozi Golobove medijske nastope (intervjuje) vidi, da neizmerno sadistično uživa, ko predvideva, da Janšo s svojim pristopom k vladanju jezi. To je pogosto značilnost latentno zakompleksanih ljudi, ki v resnici sami sebi nezavedno (potlačeno) očitajo neko simbolno kastracijo.
“Medtem, ko se zdi, da je Urška Klakočar Zupančič t.r. orgazmirala – s tistim patetičnim vzdihovanjem, ko je prvič stopila z centralno govornico v DZ – se za Roberta Goloba zdi, da t.r. dobiva erekcijo, ko se lahko revanšistično, torej sadistično šopiri, pred kamerami in za mikrofoni prorežimskih medijskih hiš – najbolj seveda RTVSLO (npr. v sredinih Odmevih). Pogosto sem izpostavil, da takšen pristop k vladanju ni dober za državo, ni dober za narod, pač pa zgolj služi bildanju ega, torej egomaniji dotičnega “absolutista”, torej nekakšnega monarha, ki misli, da bo kar obšel načela demokracije oz. parlamentarne demokracije. Po mojem videnju bi se moral malce umiriti, priti do določenih uvidov in spoznati, da ne more drugače misleče zradirati iz političnega obzorja,” je izpostavil Vodeb.
Če se bo šopiril tako, kot se šopiri zadnjih nekaj dni, se mu bo hitro zalomilo
Golob misli, da je njega izvolilo ljudstvo. “Ne ve pa, da je njegova izvolitev posledica neizmerne nezavedne (potlačene) želje levega volilnega telesa, da končno dobi svojega očeta (“družine”, torej države), s katerim ima levo volilno telo toliko problemov v povezavi s svojo primarno družino in očetovo kronično simbolno kastracijo,” je opozoril Vodeb in nadaljeval, da se v objemu svoje narcistične egomanije Golob revanšistično izživlja nad bivšo vladno ekipo, ki se – seveda tudi zato, ker se brani pred takšnim avtokratsko absolutističnim vladanjem Goloba – pač brani na svoj način. Simbolna kastracijska pretnja, ki jo Golob nezavedno naslavlja na Janšo (in bivšo vlado), ga je po Vodebovi oceni popolnoma obsedla. “Po mojem videnju je zaslepljen z revanšizmom, namesto da bi vladal konstruktivno v dobro vseh ljudi, na samo “svojih” (levih). Njegovi volivci v resnici ne predstavljajo niti 20 odstotkov državljanov,” je dejal Vodeb, ki je prepričan, da bi Golob moral okoli sebe inštalirati nekaj modrecev, ki bi mu morali dopovedati, da ima izkrivljeno vizijo vladanja. “Premalo je previden, preveč zaletav, samovšečen. Če se bo šopiril tako, kot se šopiri zadnjih nekaj dni, se mu bo hitro zalomilo in koalicija bo implodirala; narodu – torej drugače mislečim – pa se bo, v objemu krivic, zmešalo od besa,” je še napovedal Vodeb.
Ne gre za avtonomno osebo, ki bi lahko sama odločala o kadrovskih in političnih potezah
“Nekateri gospodarstveniki in analitiki pravijo, da je Golob po volitvah zaostril retoriko in se s koalicijskim programom približal skrajni Levici,” pa je Golobove nastope komentiral svetovalec za stike z javnostmi Mitja Iršič in dodal, da se sam se s tem ne bi strinjal – že od prvih nastopov naprej nam je jasno nakazal, kakšno politiko bo zasledoval – politiko visokih davkov, velike države in planskega gospodarstva. Tudi to, da bo znižal plače je povedal že vnaprej, saj ga je novinar N1 neposredno vprašal, če namerava razveljaviti novelo zakona o dohodnini in je brez pomisleka dejal, da jo bo. “Kot sem že takrat povedal, je videti, da ne gre za avtonomno osebo, ki bi lahko sama odločala o kadrovskih in političnih potezah, ampak se te vnaprej odločijo v centrali. Vseeno pa je iz zadnjih nastopov videti, da iskreno verjame v ideje, ki jih promovira,” je še pojasnil Iršič.
Na prvi pogled je res videti, oz. brati, da je večino programa zanj napisala stranka Levica, saj koalicijska pogodba vestno kljuka vse postavke njene politične agende – celo tiho nacionalizacijo skozi t. i. progresivno obdavčitev, ki je po Iršičevih besedah najbrž neustavna. A ko poslušamo Golobove nastope, je vse jasno – trdo-levo jugoslovansko jedro te koalicije je Golob sam. “Izjave, ki jih daje – kot je v njegovi navadi – v žižkovski spontanosti, so najbolj pristne in govorijo naslednje: o zasebni ekonomiji je laik, njegova prepričanja so – tipično za levega politika in direktorja državnih pol-monopolistov – egalitaristična in redistributivna, na podlagi tega pa se je je odločil, da bo bil marksistični boj s kapitalom in delodajalci,” je še ocenil Iršič.
“Ko je vlada Marjana Šarca v koalicijsko pogodbo zapisala domislico Levice, da naj bi se v osebne prihodke iz rent in kapitala vključilo v odmero dohodnine (kjer bi šlo za čisto dvojno obdavčenje in legalizirano krajo) so se oglasili gospodarski lobiji in pomembni podjetniki (Boscarol, Akrapović…), Šarec pa je stopil korak nazaj, kar pomeni, da je bilo takrat v koaliciji še nekaj treznih glav (npr. liberalni del SMC-ja). Zdaj ko je Golob tik pred zgodovinsko stagflacijo napovedal nižanje plač, višanje davka na dobiček pravnih oseb, višanje davkov za normirane s.p-je, nepremičninski davek in celo davno pozabljeno utopijo o delavskem samoupravljanju, so se zopet oglasili ekonomisti in gospodarstveniki. A za razliko od predhodnega “novega obraza” Golob ni stopil nazaj, ampak se bo očitno spustil v odprto vojno z gospodarstvom. Njegov zaveznik bodo dobitniki redistributivne tombole: upokojenci s pokojnino nižjo od 700 evrov ter tisti, ki živijo od minimalne plače. Torej, obeta se nam mandat, ki bo po godu tistih, ki jih je vedno zanimalo, kaj bi se zgodilo, če bi vlado vodil Miha Kordiš. Bi lahko bilo šest mandatov, kot si jih sam želi? Vsekakor niti dva. Kot je rekla Margaret Thatcher – socialistom prej kot slej zmanjka tujega denarja,” je poudaril analitik in svetovalec.
Ko bo moral z osebno odgovornostjo odgovarjati za popolni kolaps gospodarstva, cinični nasmešek ne bo več pomagal
Iršič je še dejal, da glede Golobove osebnosti težko reče kaj konkretnega, saj je dolgo preživel v mehurčku medijev, ki so igrali njegovo zasebno PR službo. “Behavioristično pa je videti, da postane zelo hitro patološko nervozen, aroganten in celo jezen, ko se mu postavi vprašanje, ki mu ni po godu, kar ni ravno vrlina za politika,” je pripomnil in delil svoje opažanje, da tudi njegov nasmešek, ko je v težavah, zelo spominja na nasmešek Zorana Jankovića, ko se brani očitkov o Stožicah, farmacevtki ipd. Gre za obrambni nasmeh, ki skriva notranjo stisko, se pa bo moral tega skozi mandat hitro odvaditi, saj je to površinsko videti dokaj bizarno in nenavadno. “Kot vsak politik na vrhu izvršilne oblasti se bo moral tudi on neprijetnih vprašanj navaditi – še posebej, če res želi implementirati svoj socialistični koalicijski program, saj bo moral v tem primeru čez dve leti z osebno odgovornostjo odgovarjati za popolni kolaps gospodarstva. Tam pa cinični nasmešek ne bo več pomagal,” je napovedal Iršič.
Sara Bertoncelj