Iz gospodarstva prihajajo opozorila, da je gospodarstvo v času, ko se še niti ni končalo okrevanje po koronski krizi, padlo v novo krizo, tokrat zaradi cen energije in surovin, kar je posledica vojne v Ukrajini. Stroškovni pritiski se povečujejo, od nove vlade pričakujejo takojšnje ukrepanje. Hkrati so zelo zaskrbljeni zaradi napovedi o višjih davkih.
Visoke davke napovedujejo vse nove koalicijske partnerice. To so Gibanje Svoboda Roberta Goloba, Socialni demokrati Tanje Fajon in Levica Luke Mesca. Predstavniki podjetij in obrti pa opozarjajo, da “gospodarstvo krvavi, novih obremenitev ne bodo prenesli”.
Visoki davki
Golob je že pred volitvami napovedoval, da bodo spremenili zdaj veljavni zakon o dohodnini, s katerim je odhajajoča vlada davčno razbremenila delo. Vsak zaposleni bi posledično do leta 2025 prejel eno neto plačo več letno. V državni proračun pa bi se postopoma steklo manj denarja, po oceni leta 2025 okoli 800 milijonov evrov. Golob se s tem ne strinja in pravi, “da on tisoč evrov več ne potrebuje”. Zdajšnja vlada je načrtovala tudi uvedbo t. i. dohodninske kapice, kar pomeni, da bi se za zaposlene z visoko dodano vrednostjo ob določeni meji bruto plače dohodnina ustavila, ob enakem bruto prejemku bi prejeli višjo neto plačo, kot jo imajo zdaj. Do tega sicer ni prišlo, so pa bila takšna pričakovanja v gospodarstvu in njihovih združenjih za naslednji mandat. Golob tudi temu nasprotuje. Razlog je v tem, da v državnem proračunu potrebujejo čim več denarja, da bodo lahko nasitili tiste, ki so jih umestili. To je predvsem nevladnike z Metelkove 6, če nekoliko parafraziramo.
O tem, da so “nizki davki čista neumnost” in “da se bo s tem treba sprijazniti”, pa je v intervjuju za Siol.net to nedeljo govoril tudi Sandi Češko, dolgoletni član stranke SD, v preteklosti član Kučanovega Foruma 21, v SD pa zdaj vodi odbor za gospodarstvo. Po njegovem mnenju se bodo “z nižjimi davki razlike samo povečale, “zdravstvo, starajoča se družba in ekologija pa bodo zahtevale višje davke”. To so besede človeka, ki je svoje premoženje prenesel v davčne oaze, večino davkov plačuje v tujini.
Talente je treba zadržati
Gospodarstveniki so se združili v Gospodarski krog. Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je v intervjuju za Domovino dejal, da si razvoja Slovenije ne predstavljajo brez potrebnih reform, tudi davčne. “Brez razvojne kapice si premika na lestvici dodane vrednosti ne predstavljamo. Danes vidimo, da imamo težave s pridobivanjem talentov za fizično delo, natakarjev, mesarjev, voznikov, varilcev. Tudi za delo pri bančnih okencih je ljudi zelo težko pritegniti. Odgovor na to je v veliki meri digitalizacija, robotizacija in avtomatizacija proizvodnje ter storitev. NLB Skupina ima zaposlenih več kot 400 informatikov med 8500 zaposlenimi. Iščemo desetine podatkovnih znanstvenikov in prevajalcev, razvijalcev in vzdrževalcev informacijskih sistemov, pa jih ne moremo pritegniti. Razvojna kapica je ključna, da lahko te talente zadržimo tukaj in privabimo nove, ker jih slovenski izobraževalni sistem preprosto ne proizvede dovolj.”
Že iz tega je razvidno, na kako različnih bregovih so tisti, ki delajo v gospodarstvu in za gospodarstvo (kot odhajajoča koalicija iz vrst SDS, NSi in Konkretno), in novi, ki se nameščajo v politiki (Golobovo Gibanje Svoboda, SD in Levica).
Vendar pa davčna reforma in razvojna oz. socialna kapica nista vse, kar nam pripravljajo v novi vladi. Del te je Levica, zato smo preverili njihov program.
Program Levice je zastrašujoč
Program Levice nas bo popeljal nazaj v najbolj trde komunistično-socialistične čase. Na krajši rok je program neizvedljiv, če jim bo v novi vladi uspelo zastaviti nastavke, pa bo to ubijajoče tako za gospodarstvo kot družbo. Njihov namen je posegati na prav vsa področja tržnega gospodarstva. S tem bodo odgnali vse tuje investitorje, ki so v Sloveniji pomembno gonilo gospodarske rasti, razvoja in blaginje.
V Levici si prizadevajo za vzpostavitev delavskega soupravljanja podjetij, vstop delavcev v lastništvo, delavske prevzeme in ustanovitev zadrug. Takšno stanje smo v državi že imeli in vemo, da je to vodilo v propad. Zdaj to sicer imenujejo “demokratičen ekološki socializem”, kar pa je le besedna igra. Delavsko soupravljanje po njihovi meri namreč ne prinaša razvoja, zadruge prav tako ne. Izjave Mihe Kordiša, da je treba podjetnike “z bajoneti sterati v morje”, so še žive. Pomenijo pa le, da bodo tuji investitorji odšli iz Slovenije. Ne samo tuji, tudi domači bodo svoje znanje prenesli drugam, kjer razvijajo sodobno podjetniško okolje in ustvarjajo podjetniško svobodo, ki edina zagotavlja razvoj in blaginjo.
Delo ni nič vredno
Nadalje si prizadevajo za visoke socialne transferje. Visokih nadomestil naj bi bili deležni tudi tisti, ki samo zapustijo službe oziroma dajo odpoved. Posledično to pomeni, da bi spodbujali nedelo. Kdo bi ustvarjal in kako, jih ne zanima. Obnašajo se, kot da se denar pobira na cesti. V načrtu imajo tudi postopno uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka. Tega sicer ne opredeljujejo natančno, njegova uvedba pa je samo nadaljevanje spodbujanja nedela in nič drugega.
V Sloveniji bi morali imeti bolj konkurenčno poslovno okolje, saj številna podjetja menijo, da imamo previsoke davke. To so že decembra lani ocenili tudi v podjetju Toyota Adria in se odločili za prenos podjetja iz Slovenije v Črno goro. Namesto da bi z nižjimi davki omogočili višje plače, je Levica že ob koncu lanskega leta z zahtevo po posvetovalnem referendumu poskrbela, da bomo stopili korak nazaj. Podjetja bodo zaradi visokih davkov Slovenijo prepoznavala kot neprivlačno za tuje investicije.
Graditev cest bodo ustavili
V programu imajo ukinitev graditve cest. Tudi širitev avtocestnega obroča, obvoznice, okoli Ljubljane zanje ne pride v poštev. Vse je treba ustaviti in narediti študije. Ljudi bi preusmerjali na vlake. Dolgoročno bi bilo to smiselno, na kratek rok pa gre predvsem za porabo denarja za različne študije, kot smo jih v v času levih vlad že poznali. Na desetine milijonov evrov je bilo zapravljenih za študije za oskrbo starejših, v tem času ni bil zgrajen noben dom za starejše občane. Zadnji je bil zgrajen leta 2007 v času druge Janševe vlade, pospešek se je zgodil šele z nastopom tretje Janševe vlade marca 2020. Zdaj naj bi se vrnili na sistem, ki bi bil še slabši od prejšnjega. Dejstvo je tudi, da železniške infrastrukture ni mogoče posodobiti čez noč; pri tem ne gre samo za vlake in lokomotive, gre tudi za tire in vse s tem povezano. Zdajšnja vlada (in tudi prejšnje pod Janševim vodstvom) je to delala vzporedno. Ustavitev graditve cestnega omrežja pomeni tudi to, da se bi vse še bolj zgostilo v Ljubljani. Podeželje za Levico pač ne obstaja.
Tujce sprejemali z odprtimi rokami
Nadalje v Levici želijo vsem tujcem, ki šele prihajajo v Slovenijo ali pa so že prišli z različnimi migrantskimi tokovi, omogočiti stanovanja, vse socialne transferje in združitev družin. Kaj to pomeni za državni proračun, si lahko predstavljamo.
Koncesionarji zanje zlo
Spremembe napovedujejo tudi v zdravstvu. Omenimo le tisto, ki najbolj bode v oči. Zdravnikom zasebnikom s koncesijo, ki delujejo tudi v javnem zdravstvu, bodo prepovedali delo. Omogočili bodo uvoz zdravnikov. Zdravstvena zavarovalnica pa bo nadalje morala vsakemu najti opredeljenega zdravnika. Kje jih bodo dobili? V Sloveniji smo že zdaj priča velikemu pomanjkanju družinskih zdravnikov, leve vlade so doslej bore malo naredile za to, da bi njihovo število povečale. Celo pravičen plačni sistem za zdravstveno osebje so odklanjale. To je začela urejati šele zdajšnja Janševa vlada, ki je povečala število vpisnih mest na zdravstvenih fakultetah. Hkrati je s posebnim zakonom o investicijah v zdravstvo zagotovila dodaten (evropski) denar ne samo za fakultete, ampak tudi za največje bolnišnice v državi in za ureditev infrastrukture v številnih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Načrti Levice, da nam bo vse padlo z neba, se tudi tu ne izidejo. Zdravstvena zavarovalnica nam pač ne more zagotoviti osebnega zdravnika, če teh ni. S takšnim početjem bodo iz Slovenije izgnali še tiste, ki vztrajajo na domačih tleh. O zasebnih zdravnikih pa smo že zapisali, da so del javne zdravstvene mreže in v praksi celo velja, da so ti največkrat bistveno bolj učinkoviti od t. i. državnega dela.
Metelkovo 6 na javne blagajne
Levica želi več denarja nameniti tudi za t. i. civilno družbo, del nevladnikov. Dejstvo je, da je civilna družba potrebna, enako kultura, vendar pa morata dosegati tudi določene ravni kakovosti in razumeti, da je na neki točki meja in ni mogoče večno ter neomejeno viseti na javnih blagajnah, kakor je to za Domovino dejal tudi Brodnjak.
Franci Feltrin je na portalu Časnik o Levici zapisal, da gre za današnje “propagandiste, ki sanjajo o komunističnem raju, živijo s plačo in bonitetami poslancev in še z vrsto drugih ugodnosti, ki jih njihovi podporniki praviloma nimajo. Večina njihovih volivcev, ki sledijo njihovi sladki javni propagandi, da bodo vsem zgradili komunistični raj že na zemlji, lahko o tem le sanja. Teh sladkih besed smo se malo starejši državljani nekoč že naposlušali, vendar tega raja nikoli nikjer ni bilo in ga tudi nikoli ne bo. Dokazano empirično! Prepričan sem, da take neumnosti, kot je vnovična nacionalizacija, lahko govorijo samo ljudje, poslanci Levce, ki v življenju še niso ničesar ustvarili. Ali pa želijo v ljudeh vzbuditi samo strah in trepet pred tistimi, ki jim dajejo kruh, v javnosti pa jih označujejo za grde kapitaliste.”
Izključevanje, ne združevanje
V Levici, Gibanju Svoboda in SD zavračajo tudi vsakršno sodelovanje, kar pomeni, da igrajo izključevalno vlogo. Brodnjak je ob tem dejal, da izključevanje pomeni, da se ne zajema iz celotnega, že tako preplitkega bazena talentov. Treba se je preprosto pogovarjati in tega v novi koaliciji očitno ne bodo zmogli. Brodnjak opozarja, da v vseh podsistemih potrebujemo najboljše, potrebujemo mednarodno konkurenčne strokovnjake in za to jih je treba tudi ustrezno plačati. Poudarja, da marsikaj že razumejo tudi v Srbiji in na Hrvaškem. “Razumeti je treba logiko denarnega toka, ker samo večji kolač lahko razdelimo med več ljudi, zato morajo največji talenti bivati v Sloveniji.”
V pričakovanju
V času oddaje tega članka koalicijske pogodbe med Gibanjem Svoboda, SD in Levico še ni na vidiku, poteka pa kadrovsko kupčkanje. O tem, kakšne načrte imajo in koliko bodo v program vključili prioritete Levice, bomo zato šele presojali. Vendar pa za zdaj kaže, da se nam slabo piše. Dodajmo še, da smo za komentar o tem, kakšno bo vladanje z Levico, zaprosili vsa gospodarska združenja in nekatere ekonomiste. Prejeli smo le en odgovor. Očitno vsi čakajo, kaj se bo zgodilo.
Vida Kocjan