[Video] Nizozemski kmetje z gnojnico zalivajo vladne urade, na ulicah tudi španski kmetje, kaj bodo storili slovenski?

Datum:

Nizozemski kmetje že tedne protestirajo proti nizozemski vladi, ki želi zmanjšati količino izpustov dušikovega dioksida v ozračje. Zaradi novih okolijskih regulacij bodo številni kmetje ostali brez dela, zato so se podali na ulice. Doslej so blokirali distribucijske centre veleblagovnic, ribiči so blokirali pristanišča, včeraj pa so se na spletu pojavili posnetki, kako razjarjeni kmetje z gnojnico zalivajo vladne urade in na ulicah sežigajo bale sena. 

Ruttejeva liberalna vlada se je odločila zmanjšati količino izpustov dušikovega dioksida v ozračje za 50 do 80 odstotkov. Gre za radikalne reze, zaradi katerih bo v prihodnje kakih 30 odstotkov živinorejcev moralo za vedno zapreti hlevska vrata. To bi lahko imelo hude posledice za nizozemsko samooskrbo z mesom, hkrati pa bi bilo treba živino, ki jo sedaj redijo na ogroženih kmetijah, poslati v klavnico. Zaradi tega so nekateri kmetje prignali krave pred nizozemski parlament in začeli groziti množici, da bodo krave zaklali kar pred njimi, v mestu.

Nizozemski premier ekonomske katastrofe ne zanika. V imenu okoljske pravičnosti je pripravljen v prenesenem (in dobesednem) pomenu obglaviti živinorejski sektor, rekoč, da nima druge izbire. Iz vladnih krogov pa so lastne poteze komentirali preprosto tako: “Iskreno sporočilo je, vsi kmeti ne bodo mogli nadaljevati s svojim delom,” poroča Zerohedge. Ni čudno torej, da so prizori z Nizozemske preplavili ves svet.

Na ulicah tudi španski kmetje, kaj bodo storili slovenski?
Te dni pa so se na ulice podali tudi španski kmetje, ki protestirajo zaradi visokih cen goriv in inflacije podobno kot slovenski kmetje. Ob spremljanju aktivnega pristopa kolegov kmetov iz Evropske unije se poraja vprašanje samo po sebi. Kaj bodo za izboljšanje svojega položaja storili slovenski kmetje? Robert Golob je pred kratkim napovedal odkup slovenske pšenice, ki jo je v državi dovolj za približno 60 odstotkov naših potreb. Na novinarski konferenci, ki jo je bilo nenavadno hitro konec, pa ni povedal, za kakšno ceno bo država pšenico odkupovala, kar je bistveni parameter ekonomskega načrtovanja pri upravljanju kmetije. Kmetje lahko zaenkrat o ceni le ugibajo. Borzna cena za žito ta trenutek znaša cca. 340 evrov na tono pšenice, kmetje zahtevajo 400 evrov. Glede na to, da je predsednik vlade napovedal, da bo odkupna cena nekoliko nižja, se prav lahko zgodi, da bo ta veliko nižja od cene, ki jo kmetje predlagajo, najverjetneje pa še nižja od cene, ki jo pšenica dosega na mednarodnih trgih.

Andrej Žitnik

Sorodno

Zadnji prispevki

Pirnat je imel odprt davčno ugodnejši s.p.

Pravnik Rajko Pirnat se je nedavno obregnil ob ustavnega...

Bo Golob kot Bratuškova pogorel na zaslišanju, če se samopredlaga za evropskega komisarja?

Tragikomedija z imenovanjem slovenskega spitzenkandidata za evropskega komisarja se...

Protimigracijska AfD postaja prva izbira mladih do 30 let

Nemška mladina je vse bolj desnonazorska. Prva politična izbira...