Avstrijska notranja ministrica: Evropska komisija je napačno naslovila pismo

Datum:

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je v zvezi s pismom evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa, ki ga je ta v četrtek naslovil na Avstrijo, dejala, da to očitno “ni bilo poslano na pravi naslov”. Kot pojasnjuje, Avstrija ne leži na zunanji meji EU in ni prva varna država, v katero migranti vstopajo.

Komisar Dimitris Avramopulos je namreč v pismu nad napovedanimi ukrepi Avstrije glede sprejemanja migrantov in beguncev izpostavil dva problematična vidika ukrepov. Kot najbolj problematične je izpostavil dnevne in letne kvote, drugi problem pa je omogočanje tranzita skozi Avstrijo v Nemčijo. Kvote so po navedbah Avramopulosa v nasprotju z obveznostmi Avstrije v okviru evropskega in mednarodnega pravnega reda.

Begunci morajo za azil zaprositi v prvi varni državi
Glede tranzita pa je evropski komisar pojasnil, da želja migrantov in beguncev za vložitev prošnje za azil v drugi članici ni sprejemljiv razlog za dovoljenje za vstop. Osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, morajo načeloma zaprositi za azil v prvi varni državi, v katero pridejo. Prosilci za mednarodno zaščito ne morejo sami izbirati države, v kateri bodo živeli, je med drugim v četrtek pojasnil Avramopulos.

A avstrijska ministrica Johanna Mikl-Leitner mu danes odgovarja: “Treba se je zavedati, da Avstrija ne leži na zunanji meji EU in zato zagotovo ni prva varna država, v katero ti ljudje vstopajo.” Obenem je dodala, da “če bi se vsi držali vsebine pisma, ne bi imela Avstrija nobenih težav”. Prepričana je, da je bilo pismo očitno poslano na napačni naslov.

Ministrica si želi, da bi se druge države zgledovale po Avstriji
V pisnem odgovoru Avramopulosu se je sicer Mikl-Leitnerjeva strinjala s komisarjem, “da morajo osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, prošnjo za azil vložiti v prvi varni državi in tam tudi ostati”. A je obenem dodala, da so ljudje, ki prihajajo v Avstrijo, pripravljeni potovati skozi druge varne države članice EU. “In zato bomo na novo sprejeli več kot 37 tisoč novih prošenj ter s tem pokazali evropsko solidarnost. Želela bi si, da bi se druge države zgledovale po nas,” je še pripomnila.

Ker skupne evropske rešitve za begunsko krizo še ni, “mora Avstrija sprejeti vse potrebne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov in se boriti z nesorazmerno velikim pritiskom na naš azilni sistem,” je med drugim še zapisala avstrijska ministrica.

Avstrija je letos doslej sprejela 11.000 prošenj za azil, lani pa 90.000. Za letos načrtujejo sprejem 37.500 prošenj za azil.

N. K., STA

Sorodno

Zadnji prispevki

Ob svetovnem dnevu medijev slovensko ustavno sodišče ne zagotavlja svobode izražanja

"Ta mesec mineva leto dni, odkar je slovensko ustavno...

Pester 2. maj za novomeške policiste: Klali so ovce in kradli kot srake

Na območju policijske uprave Novo mesto so obravnavali 222...

Gazprom priznal: Zahodne sankcije so nam povzročile 6,4-milijardno izgubo

Ruski energetski velikan Gazprom je lani zabeležil 629 milijard...

Vučić namočil Čeferina pri posredovanju za finale Lige Evropa

Če si v dobrih odnosih s predsednikom Evropske nogometne...