DZ je ob obstrukciji poslancev SDS in NSi s 45 glasovi za in štirimi proti v petek pozno zvečer sprejel nov zakon o mednarodni zaščiti. K predlogu so v tretji obravnavi sprejeli še nekaj dopolnil, ki besedilo vračajo na prvotni vladni predlog.
Zakon, ki ga je pripravila in predlagala vlada, ureja področje mednarodne zaščite, potreben pa je zaradi prenosa prava EU v slovenski pravni sistem in s tem uskladitve azilne zakonodaje z drugimi državami članicami EU. S tem se vzpostavlja skupni evropski azilni sistem, so predlagatelji zapisali v obrazložitvi.
Po njihovih navedbah je cilj zakona uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov, ki dajejo potrebno zaščito državljanom tretjih držav in omogočajo njihovo vključevanje v slovensko družbo.
– posebna jamstva za prosilce, ki imajo posebne potrebe glede sprejema, in prosilce, ki potrebujejo posebna postopkovna jamstva,
– podrobneje določa roke za izdajo odločitve na prvi stopnji ter
– jasneje opredeljuje institut nedopustne prošnje.
Zapleti in razpleti
Na razpravi v Državnem zboru je bila sicer najbolj sporna določba o primerih, v katerih je lahko prošnja za azil nedopustna in se zavrže. Del opozicije je že od začetka nasprotoval temu, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz države, ki se šteje za varno tretjo državo. Koalicija in drugi del opozicije pa sta se v postopku zavzela še za ostrejšo rešitev, na matičnem odboru so podprli dopolnilo k 51. členu, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna tudi v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Z dopolnilom koalicijskih strank v tretji obravnavi pa so to določbo črtali, tako da zakonsko besedilo ostaja takšno, kot ga je prvotno predlagala vlada.
Podobni zapleti in razpleti so se odvili tudi v nekaterih drugih primeri, na koncu pa so se poslanci SDS in NSi odločili za obstrukcijo. Ta odločitev je padla tik po tem, ko ni bilo sprejeto dopolnilo k 51. členu na predlog SDS, po katerem bi v zakonu vendarle obdržali določbo o nedopustnosti prošnje v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Pri tem so izpostavljali, da je tako dopolnilo v predhodnih obravnavah zagovarjala tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.
V razpravi so poudarjali, da ni razloga, da bi morala Slovenija sprejeti migrante, ki jih denimo Avstrija in Nemčija zavračata, in da si migranti ne morejo izmišljevati in prošenj vlagati “enkrat v Nemčiji, enkrat v Avstriji in enkrat v Sloveniji”. Opozorili so, da lahko število migrantov pri nas naraste, če s predlagano določbo tega ne omejimo.
B. O., STA