Projekt mehki “Ć”, načrtovan za Park izbrisanih sredi Ljubljane, še naprej buri duhove. Znano je že, da naj bi davkoplačevalci zanj odšteli 28,5 tisočaka, (so)avtor pa naj bi bil politični aktivist Vuk Ćosić. Sedaj smo prejeli namig, da bi lahko bil kip, ki je zmagal na razpisu pravzaprav “plagiat” kipa, ki je bil že pred tem postavljen v centru Ljubljane. Gre za pitnik v obliki črke C, pri katerem se lahko meščani in obiskovalci Ljubljane odžejajo. Postavljen je bil preteklo poletje na Trgu Mladinskih delovnih brigad, avtor kipa pa ni nihče drug kot drugouvrščeni na razpisu za spominsko obeležje v parku izbrisanih. Ali gre za plagiat, ali le sredstvo navdiha, lahko presodite sami.
“Čeprav smo Trg MDB celovito obnovili že konec lanskega leta, ga od takrat dopolnjujemo z novostmi, ki omogočajo še prijetnejšo uporabo prostora. Zasadili smo dodatno ozelenitev – trajnice in grmovnice – in namestili nov, vizualno dovršen pitnik v obliki črke C,” so ob postavitvi piknika zapisali na uradni spletni strani Mestne občine Ljubljana. Ob razglasitvi rezultatov razpisa za spominsko obeležje izbrisanim so zapisali: “Prvo nagrado so prisodili Vuku Ćosiću, Aleksandru Vujoviću in Ireni Woelle, ki so obeležje zasnovali v obliki zgornjega dela črke ć, ki ga slovenska abeceda za razliko od južnoslovanskih jezikov ne pozna,…” Sila podobno, ni kaj.
Tako bo videti kip mehkega Ć posvečen iz(pre)brisanim, ki si leta 1992 večinoma niso želeli urediti dokumentov, potem ko se je skupna država “razkrojila”. Zaradi ponosa, oholosti in narodne superiornosti si niso znali zamišljati, da bi Slovenci nekoč imeli lastno državo in da je utopičen jugoslovanski projekt dokončno “fermentiral” v krvavi balkanski vojni.
Kot že rečeno pa je bil le nekaj mesecev prej v centru mesta postavljen kip, ki v obliki črke C veliko bolj benevolentno simbolizira “pot, ki ima zgodovinski pomen povezovanja Trsta in Dunaja” kot piše na spletni strani ljubljanske občine. Kot pojasnjujejo, je na tem mestu nekoč potekala cesta, ki je povezovala mesti.
Izbrisani kot politično orožje
Brez dvoma je bilo nekaterim, ki so bili izbrisani, storjena krivica. A ne veliki večini. Ta se preprosto ni odzvala na poziv, da si uredijo državljanski status, ko je bil za to čas. Kasneje, ko je bilo jasno, da bo Republika Slovenija obstala, so se premislili. Problematika je dobila politični zalet s pomočjo levice, ki je “izbrisane” instrumentalizirala v političnem boju zoper pomladno opcijo. Vprašanje izbrisanih je dobilo neverjeten zalet s prihodom vlade Roberta Goloba, ki je kmalu po prihodu na oblast začela s postopkom ukinjanja Muzeja slovenske osamosvojitve. V varnem okrilju slovenstvu nenaklonjene koalicije, pa prihaja do uresničitve ideje o spominskem parku izbrisanim.
No, da bi razumeli razloge, zakaj si nekateri niso želeli urediti papirjev, ko je bil čas, je najbolje, da prisluhnimo enemu od predstavnikov izbrisanih.
Andrej Žitnik