Ameriški zvezni sodnik je v torek izdal odredbo, ki številnim najvišjim uradnikom Bidnove administracije in agencijam prepoveduje komunikacijo in srečanja s podjetji družbenih medijev. Kaj pa se dogaja v EU?
Prepoved je bila odgovor na tožbo, ki sta jo vložila dva republikanska generalna tožilca, ki sta “predložila dokaze o ogromnih prizadevanjih toženih strank, od Bele hiše do zveznih agencij, da bi zatrli govor na podlagi njegove vsebine,” je dejal ameriški sodnik Terry A. Doughty.
Velika zmaga za prvi amandma
Senator Eric Schmit, ki je vložil tožbo, medtem ko je še opravljal funkcijo generalnega pravobranilca Missourija, se je na novico odzval tako, da jo je označil za “veliko zmago za prvi amandma na ta dan neodvisnosti.”
“Uslužbenci Bele hiše, CDC in drugi so nemirni. Nadaljevati moramo boj za uničenje velikega cenzurnega podjetja,” je dejal. “Njihov pogled na ‘dezinformacije’ ni izgovor za cenzuro. To je najpomembnejši primer svobode govora v generaciji. Svoboda je na pohodu.”
Tožba, ki sta jo vložila Missouri in Louisiana, je Bidnovo administracijo obtožila, da družbene medije spodbuja k cenzuriranju vsebin, povezanih s pandemijo koronavirusa. Zvezne države so v tožbi zapisale, da so bili ukrepi Bidnove administracije “najhujše kršitve prvega amandmaja v zgodovini Združenih držav Amerike”.
Sodnik, Trumpov nominiranec, je dovolil nekatere izjeme Bidnovim uradnikom, mednje spadajo stiki s podjetji družbenih medijev vključno z obveščanjem o objavah, ki vključujejo “kriminalne dejavnosti ali kriminalne zarote”, “grožnje nacionalne varnosti, izsiljevanje ali druge grožnje” in kazniva dejanja, povezana z volitvami v ZDA.
V ZDA so torej spoznali, da ni prav, če oblasti socialnim omrežjem diktirajo, kako naj izvajajo cenzuro. Medtem praksa v EU nemoteno poteka naprej.
Andrej Žitnik