Vlada pripravlja prenovo pokojninskega sistema, s katero bi dvignila mejo za starostno upokojevanje na 67 let, pri izračunu pokojnine pa bi upoštevali 40 let in ne več 24 najboljših let. Golobov strateški svet za makroekonomijo pa je glede sprememb zadržan, saj ima pomisleke, da je reforma finančno nevzdržna.
Vlada po propadli zdravstveni in davčni ter spodleteli reformi o delovnih razmerjih pripravlja nov predlog pokojninskega sistema, na račun katerega se že vrstijo pomisleki in kritike. Vlada bi sicer o izhodiščih reforme morala odločati že v začetku leta, pa zaradi popravkov finančnega ministrstva še ni, tako se bo s predlogom predvidoma seznanila čez nekaj tednov.
Vlada torej predlaga, da se dvigne starostno upokojevanje na 67 let, pri izračunu pokojnin pa se ne bo več upoštevalo 24 najboljših let, temveč vseh 40 z možnostjo izbrisa petih najslabših let. Pogojev za uveljavitev te možnosti izbrisa z javnostjo zaenkrat še niso delili.
Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, pa so prepričani, da so predlagane spremembe več kot potrebne.
Lahovnik: nisem pretiran optimist glede reforme
“Politično zagotovo ni realno, da bi hkrati podaljšali delovno dobo in še dvignili upokojitveno starost, je pa jasno, da mora biti reforma taka, da bo tudi ekonomsko finančno vzdržna,” opozarja Matej Lahovnik za medij 24ur. Lahovnik je sicer član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja.
“Videli smo že veliko napovedanih reform, od davčne do zdravstvene, kjer se potem ni nič zgodilo, tako da pretiran optimist nisem, želim pa verjeti, da je dovolj modrosti tudi v vladi,” še zaključuje Matej Lahovnik.
Strateški svet pa nasprotuje postopnemu dvigu odmernega odstotka, saj da bi to poglobilo razlike med upokojenci.
Vlada bo predvidoma izhodišča reforme dobila čez nekaj tednov, po tem sledijo pogajanja s socialnimi partnerji.
T. R.