Pismo strokovnjaka: “Verjetno je ministrica prijatelje z nakupom računalnikov rešila stare šare!”

“Nakup računalnikov, ki ga je opravilo ministrstvo, je popoln nesmisel, saj se ni vedelo, za koga bodo in čemu bodo namenjeni, prav tako pa nakup, kot ste že pri vas povzeli, ni ekonomičen, saj strojna in programska oprema zelo hitro zastarita in izgubita na uporabni, dejanski in tržni vrednosti, zato se tovrstni nakupi vedno vršijo izključno v trenutku, ko imamo potrebo po nakupu tovrstne opreme,” je v zvezi z nakupom računalnikov, ki ga je opravila ministrica Emilija Stojmenova Duh, zapisal neimenovani računalniški strokovnjak. 

“Kar se tiče strojne opreme, moram povedati, da se od leta 2010 vsako leto v 3. četrtletju predstavijo novi procesorji in nova strojna oprema – v primeru Intel in v primeru AMD navadno v 1. četrtletju, vsaj kar se tiče večjih sistemskih sprememb za platforme × 64, prav tako pa je podobno tudi na področju ARM, ki pridobiva na popularnosti in je uporabljena predvsem v mobilnih napravah (tablice, pametni telefoni …),” je uvodoma pojasnil neimenovani računalniški strokovnjak. Programska oprema ima nekoliko drugačen razvojni cikel in življenjsko dobo. Strojna oprema, ki so jo izdelali od leta 2006 ali 2007 naprej, je sposobna poganjati tudi zadnjo različico operacijskega sistema Microsoft Windows 11. Kljub temu so se pri Microsoftu odločili, da bodo onemogočili uporabo teh naprav iz tržnih razlogov, in sicer ne glede na sposobnost naprav, ter dovolili uporabo samo na napravah, izdelanih po letu 2016. Izjema so posamezniki z uradnim dostopom do internih informacij, ki lahko opremo namestijo tudi na starejše naprave (to je sicer že dolgo objavljeno na spletu, in sicer na različnih kanalih). To je nekako tako, kot če bi se zakonodajalci odločili, da se z vozilom, proizvedenim pred letom 2016, ne bi mogli več voziti po cestah, ker vozilo ne bi imelo neke banalne funkcije ali lastnosti, ki v resnici ne pripomore k ničemur, temveč daje zgolj prednost nekemu proizvajalcu ali prodajalcem.

Programi so predragi in za običajne uporabnike nepotrebni!
Naš bralec je dejal: “Omenili ste tudi pakete programske opreme, kot so Adobe, Microsoft Office, AutoDesk itd., kar je že samo po sebi paradoks, ker so to programi, ki imajo visoko ceno, kar si socialno ogroženi najverjetneje ne bodo privoščili, prav tako pa se poraja vprašanje uporabnosti omenjenih programov oz. paketov.” Programi podjetja Adobe se začnejo pri nekaj sto evrih in končajo pri nekaj tisoč evrih in jih socialno ogroženi posamezniki najverjetneje ne bodo kupovali, prav tako pa se poraja vprašanje njihove uporabnosti, saj so namenjeni namiznemu založništvu in obdelavi slik, kar večina ne potrebuje, še manj pa zna tovrstno opremo uporabljati. “To lahko povem iz lastnih izkušenj, saj poučujem uporabo le-teh, ter sem tudi kvalificiran in certificiran učitelj za vse programe podjetja Adobe,” je dodal. To prav tako velja tudi za programe podjetja AutoDesk, ki so namenjeni računalniškemu oblikovanju in podprti proizvodnji, razlika pa je ta, da se cena programov AutoDesk začne pri več kot tisoč evrih, kar prav tako pomeni, da si jih nekdo, ki je socialno ogrožen, najverjetneje ne bo mogel privoščiti. Bralec se poleg tega sprašuje, čemu bi jih nekdo kupil, če nima potrebe ali proizvodnje. Če se s tem namreč profesionalno ukvarja, potem ne more biti hkrati socialno ogrožen. Za vse te programe obstajajo tudi brezplačni odprtokodni programi, ki jih v nekaterih možnostih prekašajo, v drugih pa za njimi zaostajajo, vendar je o tem nemogoče soditi. Vsak uporabnik ima namreč drugačne potrebe, kar pomeni, da lahko za določene namene brezplačni programi prekašajo plačljive različice in obratno, zato sodba na tem področju ni pravična, še manj mogoča ali pa upravičena.

Zadržanost pri ocenjevanju strojne opreme
“Ob omembi pisarniških programov, ki vsebujejo programe za pisanje besedil, izdelavo preglednic, predstavitev, risb in izdelavo podatkovnih bank, pa je zadeva še nekoliko bolj bizarna – glede na to, kar ste napisali – saj je po ISO standardih in pa tudi direktivah EU zahtevana oblika zapisov tovrstnih datotek v obliki open format, ki ga v popolnosti podpirata samo OpenOffice in LibreOffice, pogojno še nekaj programov na platformi Linux, potem pa smo zaključili,” je pojasnil bralec. Paket Microsoft Office ne podpira oblike zapisa “open format” in kot tak ni niti primeren za uradno komunikacijo z EU niti skladen z normativi ISO. Kljub temu je najbolj oglaševan in zato tudi poznan, sodba o programski opremi pa ni upravičena, saj upoštevajoč posameznikove potrebe podobno ni mogoče enoznačno odgovoriti. Tako imenovani WYSIWYG (angl. What You See Is What You Get – kar vidiš, je to, kar dobiš) ne deluje v programskem paketu Microsoft Office, in sicer v nobenem programu. Pri izpisih se potem pojavljajo odstopanja od tistega, kar se vidi na zaslonu. Bralec je v navezavi na izpostavljeno pojasnil: “Zato bi prosil, da se ne podaja nobenih in nikakršnih sodb o programski opremi. Neznanje uporabe druge programske opreme ne sme biti vodilo za diskriminacijo ali poročanje o tem, kako je neka zadeva dobra, druga pa slaba – brez znanja ali podatkov o poročanem.” Kot oseba, ki poučuje in se preživlja s poučevanjem za vso omenjeno programsko opremo, kot mednarodni ocenjevalec pri izpitih in sistemski iskalec rešitev v Sloveniji, republikah bivše Jugoslavije, Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji in na Irskem, si ne upa soditi ne v prid enemu, ne drugemu programu. Govoriti je mogoče o dejstvih, kar mora biti edino in ekskluzivno merilo za vse. Ob tem je nujno poudariti, da je programsko opremo Adobe, Microsoft, AutoDesk mogoče naložiti na računalnike z OS Linux, in sicer s pomočjo emulacije Windowsa. Prav zaradi omenjenega trditev, da so računalniki neuporabni, ne drži.

Sistem nezakonito zbira ogromno količino podatkov o uporabnikih
Bralec je izpostavil: “Izbira operacijskega sistema je sicer osebna odločitev, a moram kljub temu prav tako izpostaviti nekaj pomembnih informacij, ki ste jih nekako napačno zapisali iz nekakšnih predsodkov do nečesa, česar ne poznamo ali pa nismo uporabljali ali pa je nekdo rekel, da je slabo ali dobro.” OS MS Windows 11, od različice XP naprej, zbira ogromno količino podatkov o uporabniku, kar se je stopnjevalo z različico Vista, nato tudi drastično z različico 7, sledila je sprememba grafičnega vmesnika z različico 8, potem pa še dodatno skrivanje nastavitev in zbiranje podatkov z različico 10. Da je zadeva še bolj banalna, je za delovanje razen različic za podjetja obvezen še račun Microsoft, ki pošilja podatke o vseh obiskanih spletnih straneh, pritiskih tipk, klikih in vseh osebnih datotekah, kot so slike, dokumenti preglednice itd. Te informacije se hranijo v Microsoftovih podatkovnih centrih, kjer ni nobenega zagotovila, kaj se bo zgodilo s podatki uporabnikov. Še več, kraje identitete so mogoče prav zaradi tovrstnega zbiranja podatkov, saj se uporabnik na spletnih straneh sicer prijavi s t. i. varno povezavo, medtem pa operacijski sistem vsem tretjim deležnikom omogoči branje tega, kar je posameznik vtipkal, zadeve celo shrani v sistemske nastavitve brez šifriranja, kar lahko prebere kdorkoli kadarkoli. Strokovnjak prav tako poudarja, da tega ni mogoče označiti kot nekaj dobrega, še manj pa je to skladno z zakonom, ki ureja področje varovanja osebnih podatkov in direktiv EU. Microsoft te podatke o uporabnikih namreč tudi prodaja brez uporabnikove vednosti. Prav tako je dejstvo, da posameznik ni lastnik izdelka, saj v licenčni pogodbi piše, da je le najemnik oz. uporabnik, kot tak pa nima pravice spreminjati ničesar v OS. Microsoft ima vedno in brez kakršnekoli omejitve pravico uporabiti vse uporabniške podatke, in sicer za vse, kar želi, in jih spreminjati po lastni želji in presoji brez uporabnikovega soglasja, ta pa brez strinjanja ne more uporabljati programske opreme.

Računalnik dejansko ni vaš – kot bi za ključe avta vsakič morali prositi prodajalca
V primeru operacijskega sistema Android se je mogoče vsaj deloma izogniti tovrstnim manipulacijam, saj lahko posameznik naprave uporablja tudi brez Googlovega računa. Namestiti je mogoče tudi MS Windows 11, in sicer z lokalnim računom, vendar samo za različico Pro ali Enterprise. Če bi to storili v različici Home, bi kršili licenčno pogodbo in lahko šele po namestitvi in registraciji ustvarili lokalni račun (brez Microsoftovega računa, e-pošte). Microsoft na podlagi osnovne registracije kljub temu zbira podatke o uporabniku, izjema je le izklop storitev, kar je prav tako uradna kršitev licenčne pogodbe, saj namerava Microsoft v prihodnje predvajati reklamna sporočila in tržiti izdelke. Računalnik je v resnici javna oz. Microsoftova last, kljub temu da ga je kupil posameznik. To je nekako tako, kot če bi kupili vozilo, ključe pa bi vedno imel prodajalec ali proizvajalec in bi ta odločal, kdaj se lahko kupec pelje z vozilom in kdaj ne, in sicer na osnovi neke statistike in navad iz preteklosti: “Danes se ne boste peljali, ker se zadnjih nekaj mesecev niste vozili na ta dan.” Operacijski sistem Linux z izjemo sistema Ubuntu, ki ga izredno oglašujejo in je deloma v Microsoftovi lasti, je tako rekoč edina izjema v t. i. distribucijah Linuxa, ki zbira podatke o uporabniku, vendar želi uporabnikovo privolitev, medtem ko vse distribucije ali vprašajo ali pa sploh ne zbirajo podatkov. “Morda pa še kot zanimivost informacijo o tem, koliko je dejansko Linux sistemov, ki jih uporabljamo, in sicer so to vsi MacOS, Android sistemi in še bi lahko naštevali, kar pomeni, da je uporaba Linuxa veliko večja, kot se jo želi prikazati, saj je Android le ena izmed Linux distribucij, ki pa prav tako kot MacOS in Microsoft silijo uporabnike v privolitev zbiranja osebnih podatkov, nato pa se vsi čudijo kraji osebnih podatkov in identitet, ki jih enostavno in preprosto vpisujejo v svoje naprave brez pomislekov, kaj se s temi podatki dogaja in kdo ima vpogled vanje in kje,” je dodal računalniški strokovnjak.

Linux velja za najstabilnejši operacijski sistem
Vajenost in pogostost uporabe oz. razširjenost neke programske opreme ne sme biti merilo za izdelek, še manj pa osnova za to, da nekdo napiše, kako obskurno majhen je delež neke programske opreme v svetu. Meritev namreč opravljajo le v populaciji, ki zajema približno eno milijardo prebivalcev (Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Južna Koreja in Japonska), na drugih sedem ali osem milijard prebivalcev pa v raziskavo ni vključenih ali pa jih namerno ignorirajo, kot da so vsi popolnoma nerazviti in ne uporabljajo nobene tehnologije. “Že sam vpogled v Indijo in na Kitajsko bi sliko popolnoma spremenil, saj več kot tri milijarde prebivalcev večinsko ne uporablja rešitev Microsofta, Adobe, AutoDesk, ipd., zato bi bil vesel, če se v prihodnje tovrstnih sodb izognete,” je poudaril strokovnjak. Kot zanimivost velja izpostaviti dejstvo, da je Linux nekakšen “derivat” sistemov Unix in velja za najstabilnejši operacijski sistem, ki ga uporabljajo v kritični infrastrukturi, vesoljskem raziskovanju, napravah za široko uporabo (pralni stroji, sušilniki, klime, modemi, usmerjevalniki, toplotne črpalke, avtomobili, prometna signalizacija …), pa tudi v industriji oziroma podjetjih, kot so Siemens, Bosch, Volkswagen, Mercedes in mnogo drugih.

“Če bi bil še bolj natančen, so podjetja, kot so Siemens, Mercedes, Audi, razvila svoje CAD rešitve in ne uporabljajo rešitev AutoDesk za računalniško oblikovanje, medtem ko je proizvodnja podprta z lastnimi rešitvami CAM, ki vse tečejo na Linux distribucijah. Pravzaprav je tudi oznaka Linux napačna za operacijski sistem Linux, ki naj bi se nahajal na teh računalnikih, saj je to GNU Linux, ker je, kot sem že prej omenil, veliko Linux distribucij in različic,” je poudaril sogovorec. Linux je tako samo jedro, vse drugo pa je zgrajeno okoli tega monolitnega jedra. Tudi omemba, da na računalnike ni mogoče namestiti sistema Microsoft Windows, kjer je nameščen Linux, je laž, saj so vsi računalniki sposobni zagnati ali Windows ali Linux, in sicer neodvisno od starosti. V primeru operacijskega sistema Windows 11 je zahteva za TPM, procesor Intel Core 6 ali AMD Zen2, Secure Boot in UEFI in ne zagon CSM, kar je mogoče nastaviti v BIOS. Slednjega ni mogoče storiti, če so zaklenjeni, toda to zna fizično odkleniti vsak informatik, napisano pa je tudi v navodilih za uporabo. Omenjeno ne velja za prenosne računalnike, ki jih je treba servisirati, tehnik pa ima podatke o tem, kako ponastaviti BIOS na tovarniške nastavitve. V primeru, da sistema Windows ni mogoče namestiti, so računalniki preveč tehnološko zastareli, ampak ne zaradi Linuxa OS, kot je bilo omenjeno v članku. Kljub temu je mogoče tudi na takšne računalnike namestiti vsaj Windows 10, Windows 11 pa s pomočjo nekaj trikov, ki so objavljeni na Microsoftovih straneh.

Domen Mezeg