Znameniti “brezplačni” prenosni računalniki, s katerimi je Emilija Stojmenova Duh požela posmeh celotne države in na svojevrsten način “poenotila” tako desne kot leve volivce, dobivajo novo dimenzijo. Enega od mitoloških prenosnikov je v roke dobil naš bralec in napisal recenzijo.
Bralec na začetku pove, da je njegova družina ena izmed “srečnih” prejemnikov znamenitega računalnika, ki ga je podelila vlada oz. ministrstvo za digitalno preobrazbo.
“Kljub viku in kriku okrog specifikacij in strojne šibkosti računalnikov sva z ženo vseeno vložila vlogo za dodelitev računalnika. Glede na družinske dohodke bi nam zagotovo prišel prav – smo namreč družina s tremi otroki,” je v uvodu povedal bralec.
In res so ga prejeli.
Namestitev programov je nočna mora
Iz embalaže ga je vzela žena, ga prižgala in hitro tudi ugasnila, saj jo je ob zagonu namreč pozdravil zaklenjen ekran operacijskega sistema LINUX. Pri tem bralec opozarja, da v primerjavi z uveljavljenimi operacijskimi sistemi (Windows/PC oz. OSx/Apple) LINUX do danes ostaja velik tujec široki uporabi – zato ga je izbira operacijskega sistema zelo čudila.
Kot pravi bralec, je v osnovnem pristopu preko grafičnega vmesnika LINUX sicer podoben Windows ali OSx okolju (namizje z ikonami, klik-dvoklik na ikone, uporaba opcij pri kliku na ikono z desno tipko miške …), a tu se podobnosti za navadnega uporabnika končajo.
“Namestitev programov je za nepoznavalce LINUX okolja lahko prava nočna mora oz. “misija nemogoče”, razpoložljivost programske opreme je sicer na prvi pogled široka, vendar pa je večina širše uporabljanih programov hudo okrnjena oz. v večini primerov neobstoječa za LINUX okolje (Adobe paket, Microsoft Office paket, AutoCad …),” je svojo kalvarijo z vmesnikom začel opisovati bralec.
Linux skoraj v celoti nekompatibilen z znanimi operacijskim sistemi
Kot pravi, je dostopna programska oprema skoraj v celoti nekompatibilna z operacijskim sistemom Windows oz. OSx. Zato se bralec ne čudi, da LINUX ne predstavlja omembe vrednega deleža med uporabniki računalnikov po vsem svetu – ta je namreč nekaj manjši od 4%. Za OSx/Apple znaša ta okrog 15% in za Windows okrog 75%. Delež 6 preostalih odstotkov je porazdeljen med manj znane operacijske sisteme.
Iz tega bralec povzema, da prejeti računalnik zagotovo ni namenjen široki uporabi. Edino, kar ne predstavlja težave v okolju LINUX, je brskanje po spletu – brskalniki za LINUX so obstoječi tudi v znanih formah (Mozilla, Opera, Chrome …). Tako lahko uporabljate spletne storitve ali storitve v oblaku. Vendar je namestitev vtičnikov ali, bognedaj, potrebne dodatne programske opreme neizvedljiva – večina večjih proizvajalcev programske opreme ne ponuja podpore uporabi programov v okvirih LINUX operacijskega sistema, opozarja bralec.
Želel namestiti Windows – potem pa neprijetno presenečenje
Ker je bralec do neke mere razgledan na področju IT tehnologije, je želel na računalnik namestiti kupljen Windows operacijski sistem, a je sledilo neprijetno presenečenje v povezavi z BIOS-om.
Ministrica podarila neuporabne računalnike
Bralca najbolj moti dejstvo, da je država z namenom širše računalniške pismenosti in pomoči podarila na uporabo neuporabne računalnike. Specifikacije računalnika po bralčevi oceni niso dramatično slabe, če bi človek želel uporabljati omenjeni računalnik za pisarniško, šolsko ali domače delo.
“A je prednastavljen računalnik z operacijskim sistemom LINUX povprečnem uporabniku pomeni zgolj podstavek za rože ali v najboljšem primeru orodje za brskanje po spletu,” zaključi bralec svojo neverjetno izkušnjo z “brezplačnimi” računalniki ministrstva za digitalno preobrazbo.
Je šlo za dogovorjen posel?
Po takšni izpovedi, kjer smo izvedeli, da se na računalnike sploh ne da namestiti operacijskega sistema Windows, se je vredno vprašati, kako se je nekomu na ministrstvu za digitalno preobrazbo zdelo vredno plačati več kot 6 milijonov evrov za računalnike , ki so zaklenjeni na operacijski sistem, ki ga običajni uporabniki nikoli niso in nikoli ne bodo uporabljali? Sistem Linux je namenjen ljudem, ki se spoznajo na osebne računalnike ali pa jih kar poklicno uporabljajo: gre za administratorje, programerje, upravljalce CMC strojev itd. Ne pa za šolarje iz revnih družin, ki so že od malega (kot prav vsi uporabniki PC-jev) vajeni operacijskega sistema in programskega okolja Windows.
Možnosti sta le dve: da so na ministrstvu (in vladi) popolni IT-jevski analfabeti, ki ne razumejo, da je sistem Linux običajnim uporabnikom nedostopen in neznan, ali pa je šlo za dogovorjen posel z dobavitelji strojne opreme, ki so se morali čimprej “rešiti” računalnikov, ki bi jih bilo praktično nemogoče uporabiti. Noben običajen uporabnik si ne bo kupil prenosnika, ki je zaklenjen na Linux – sploh na ne takšnega iz nizkega cenovnega razreda.
Vedno bolj verjetna je trditev nekaterih virov, ki so v uredništvo sporočili, da je šlo za dogovorjen posel med dobavitelji strojne opreme in ministrstvom oz. vlado, kjer je v resnici šlo za sifoniranja javnega denarja v zasebne žepe, prenosniki pa so bili le priročni izgovor.
I. K.