Komunistična likvidacija Lamberta Ehrliha in Viktorja Rojica po več kot 80 letih še vedno buri duhove. Danes je v javnosti zaokrožil kratek film o zadnjih trenutkih umorjenih, ki vključuje tudi posneti priznanji likvidatorjev VOS.
Film se prične z navedbo temeljnih dejstev: “V torek, 26. maja 1942, so se v od Italijanov okupirani Ljubljani, na ploščadi pred ljudsko kuhinjo, zaslišali streli dveh morilskih pištol. Lamberta Ehrlicha, katoliškega duhovnega voditelja Mladih Slovencev in idejnega očeta samostojne Slovenije, sta po naročilu Edvarda Kardelja umorila likvidatorja Varnostno obveščevalne službe Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile.”
Poleg Ehrlicha sta umorila tudi njegovega spremljevalca Viktorja Rojica, ki se je ob glavni tarči likvidatorjev znašel po naključju. Bil je “slučajna žrtev”. Ehrlicha je navadno spremljal Ciril Žebot, likvidacijo obeh pa je zaukazal zloglasni komunistični voditelj Edvard Kardelj, saj sta oba veljala ta “zagrižena” nasprotnika “stalinističnega komunizma”. Avtor kratkega filma prav tako navaja, da sta bila “neizprosna kritika komunističnih ljubljanskih morilskih orgij ter partizanskega terorja na podeželju”.
🎥 Ekskluzivno: kratki film o vosovskem umoru Lamberta Erlicha, maja 1942. Skoraj 8-minutni film je sicer nastal v produkciji @tomicegnar, scenarij pa je napisal @IgorOmerza. pic.twitter.com/hee6H0Ma8e
— BojanPožar (@BojanPozar) January 2, 2025
Ehrlichov in Rojicev umor sta likvidatorja leta 1978 prostodušno priznala. Še več – svoja dejanja sta hotela celo javno obelodaniti, in sicer skupaj z drugimi pripadniki organizacije VOS. Spomine na svoja grozovita dejanja so začeli tonsko snemati. “Knjiga ni nikoli izšla, saj so agenti pravilno ugotovili, da svojih morilskih pohodov ni pametno javno predstavljati,” izvemo ob ogledu filma.
Ostali pa so posnetki. Tako je o Ehrlichovi likvidaciji izpovedal Franc Štadler – Pepe: “Izvršila sva to jaz in pa Mile Kratochwill. V zaščiti je bil Džordže iz moje grupe in pa Sabina, ki sem jo angažiral tudi za zaščito.”
Razgovoril se je tudi Kratochwill: “To je bilo zelo zgodaj. To je bilo pri meni, se mi zdi ob sedmih ali kako. Tako da ob pol osmih, osmih in je on padel. In sva midva s Pepetom šla. Pepe se je maskiral, si je dal, jaz sem si dal samo ene črne špegle, katere sem potem izgubil. Jaz sem špegle izgubil, ker je un klinc vame skočil, ko sem ga ustrelil. In Pepe je pa brke si dal.”
Kratkochwill je nato navedel, da sta se s Stadlerjem do lokacije atentata pomikala po Streliški ulici, vse dokler nista prišla do tedanje “ljudske kuhinje”, danes waldorfske šole. Njuno navodilo je bilo, da potolčeta vse, ki bi obdajali Ehrlicha. “Po dvojnem umoru sta morilca pohitela do bližnjega taksija. V čakajočem avtotaksiju je poleg prestrašenega taksista nasmejan čakal Džordže Frelih – Džuro,” navaja avtor kratkega filma.
Vest o atentatu se je hitro razširila po Ljubljani. Kaj kmalu je dosegla nesojeno žrtev Cirila Žebota, ki je po prejeti vesti nemudoma pohitel na kraj zločina. Tam sta v mlaki krvi ležala umorjena.
Film o največjem političnem umoru v naši zgodovini sta pripravila Igor Omerza (scenarij) in Tomi Cegnar (produkcija).
Ž. K.