“Ni prav, da nekdo dobi poseben status zaradi ene razstave, ene nagrade, medtem ko drugi – v zdravstvu, šolstvu, negi, proizvodnji – leta in leta garajo brez posebnih priznanj ali dodatkov,” meni celo umetnik, ki bi imel od sprejetega zakona o “privilegiranih pokojninah” korist.
Referendum o zakonu, ki uvaja dodatek k pokojnini za umetnike z izjemnimi dosežki, bo potekal 11. maja. Gre za zakon, na katerega se državljani burno odzivajo, saj odpira temeljno vprašanje o pravičnosti pokojninskega sistema in enakosti pred zakonom. Vse več uglednih osebnosti zato javno poziva ljudi, naj se referenduma udeležijo in izrazijo svoje mnenje.
V Sloveniji se dviguje prah okoli predloga zakona, ki bi določenim posameznikom, predvsem v kulturnem sektorju, omogočil prejemanje dodatnih “privilegiranih pokojnin”. Ta pobuda je sprožila močne odzive v javnosti in vplivala na poziv k referendumu, ki bo potekal 11. maja. Osrednje sporočilo nasprotnikov zakona je jasno – gre za pravičnost in enakost vseh državljanov.
Med glasnimi kritiki predloga zakona je tudi priznan slikar in Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič. Kljub temu da bi lahko imel tudi sam koristi od novega zakona, mu odločno nasprotuje. “Pravičnost pomeni, da umetnost ni enkratni dogodek,” poudarja Gvardjančič in dodaja, da ni pravično, da bi nekdo dobil poseben status na podlagi ene nagrade, medtem ko drugi v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in proizvodnja, leta in leta garajo brez posebnih priznanj in dodatkov.
‼️ 11. MAJ – GRE ZA PRAVIČNOST ‼️
🗣️G. Herman Gvardjančič: “Sem slikar. Prešernov nagrajenec. In nasprotujem privilegiranim pokojninam.”
Tako razmišlja umetnik, ki bi lahko bil med tistimi, ki bi iz novega zakona potegnili korist. A jo zavrača.❗️
🤝Pravičnost pomeni, da… pic.twitter.com/5uppqPF4DQ— SDS (@strankaSDS) May 3, 2025
Meni, da to ni boj proti kulturi, temveč boj za pravičnost. Nagrade bi morale ostati čast, ne pa doživljenjski privilegij.
A. H.