Finančni minister Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda je takoj po prejemu konkretnega predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga stranke tretjega političnega stebra (NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca) poslale vsem parlamentarnim strankam, hladno izjavil, da je predlog na način, kot je zapisan, neizvedljiv.
Ta hitra in zavrnitvena reakcija jasno kaže globoko nekompatibilnost med trenutno Golobovo koalicijo in strankami, ki ponujajo konkretne ukrepe za blaženje krize in razbremenitev ljudi.
Tretji steber je v četrtek, 9. aprila, predstavil paket ukrepov, ki bi v času rastočih cen energije, dragih živil in gospodarskih težav dejansko pomagali državljanom in malemu gospodarstvu: znižanje DDV na 5 % za 15 osnovnih živil, začasno znižanje DDV na 9,5 % za devet mesecev pri elektriki, plinu, daljinskem ogrevanju in lesu za kurjavo, razbremenitve za malo gospodarstvo (boljši pogoji za normirance, študentski in mikro s.p., zamrznitev spornega zakona o gostinstvu), spremembe na področju zdravstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe in razvojna kapica.
Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob pošiljanju predloga poudaril, da gre za prve ukrepe za prihajajočo krizo in da so odprti za dialog ter morebitne dopolnitve.
Boštjančič cel mandat brez težav “žegnal” visoke izdatke
A namesto odprtega pogovora je prišel tipičen odziv iz vrst Svobode: takojšnja zavrnitev z izgovorom “neizvedljivo”. Boštjančič, ki je kot minister za finance že dlje časa znan po tem, da prednost daje ideološkim projektom in ohranjanju proračunskih lukenj pred realno pomočjo ljudem, spet kaže, da Golobova ekipa ni sposobna sprejeti nobenega ukrepa, ki bi pomenil nižje davke ali manj trošenja za zelene agende in druge levičarske prioritete.
To ni le zavrnitev enega predloga. To jejasen dokaz nekompatibilnosti med Golobovo koalicijo in tretjim stebrom. Na eni strani imamo vlado, ki vztraja pri visokih davkih, centralnem načrtovanju in ideoloških eksperimentih, na drugi pa stranke, ki želijo nižje davke, razbremenitev gospodarstva in konkretne rešitve za vsakdanje težave Slovencev. Svetovni nazori, pristopi k javnim financam in prioriteti so tako različni, da kakršno koli resno sodelovanje med njimi ni mogoče brez popolnega kompromisa na račun volivcev tretjega stebra.
Spomnimo, da v slovenskem proračunu zeva skoraj dvomilijardna luknja zaradi visokih izdatkov, zadolženost pa bi po mnenju ekonomista dr. Janeza Šuštaršiča, do leta 2030 dosegla 90 odstotkov zadolženosti BDP. Vse to je bilo skladno z Boštjančičem “izvedljivo”.
T. B.