Očitno gre levica na nož in se ne bo zlahka odrekla oblasti. Dušan Keber, eden glavnih agitpropovcev leve politične opcije in trenutne vlade, je napovedal, “da se je skupina 30 državljanov zaradi domnevnega vpliva na marčne državnozborske volitve iz tujine, zaradi česar naj bi prišlo do kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev,” podpisala pod ustavno pritožbo. Seveda je novica o skupini bizarnih skrajnih levičarjev, ki bi radi z aktivističnimi ustavnimi sodniki razveljavili volitve, prva novica na vseh večjih medijih: 24ur, RTV Slovenija, STA, Delo, Večer, Dnevnik, Siol News … Gre najbrž za zadnji resni poskus državnega udara s pomočjo ugrabljenega pravosodja, preden se zamenja oblast.
T. i. “državljani” trdijo, da so bile volitve zaradi vpletanja izraelske paraobveščevalne agencije Black Cube protiustavne in jih je treba razveljaviti, pri čemer se rok za vložitev ustavne pritožbe izteče v petek. Do tega spoznanja pa seveda niso prišli tik po volitvah, ampak šele takrat, ko so ugotovili, da Golobova skrajno leva opcija ne bo mogla sestaviti koalicije
Na novinarski konferenci sta sodelovali tudi poslanki Svobode, Tereza Novak in Lucija Tacer Perlin. Ustavno pritožbo je vložil Darko Nikolovski. Nikolovski je sicer na zadnjih volitvah kandidiral na listi Svobode. Še eno pritožbo fizične osebe pa naj bi ustavno sodišče prejelo že v minulih dneh.
Na smešne poskuse razgradnje demokracije se je odzval tudi prvak opozicije in bodoči mandatar Janez Janša, ki je zapisal: “Če kdaj, potem je stranka SDS danes daleč najbolj pripravljena tako na omenjeni ‘državni udar’ globoke države kot na eventuelne nove volitve.”
Čeferin je že pomežiknil, da jih podpira
Po njegovem mnenju se moramo zato zavedati, da na področju varstva človekovih pravic nič, kar je bilo pridobljeno v preteklosti, ni samoumevno zagotovljeno. Zato je pomembno, da ob vsakem poskusu razgradnje imunskega sistema demokratične družbe ubranimo institucije, ki jo varujejo.
Kar zadeva Rok Čeferin, je torej jasno, kako bo glasoval. Enako velja za večino drugih aktivistov na ustavnem sodišču, ki so že mnogokrat dokazali, da je njihova edina motivacija ideologija, ki jo nato zavijejo v celofan pravnega jezika. Državni udar torej sploh ni tako neverjeten, kot zveni zaradi komičnosti obrazložitve.
Če so se tuje obveščevalne službe “vmešavale v volitve”, iz tega sledi, da je Golobova vlada koruptivna
Aktivisti se sicer igrajo nevarno igro, saj če drži, da so se “tuje obveščevalne službe” vmešavale v slovenske volitve, to hkrati pomeni, da so prisluhi legitimni in da je slovenska vlada — kot so priznali njeni nekdanji člani in sodelavci — res delovala kot hudodelska združba: izvajala naj bi sistemsko korupcijo in izkoriščala podjetja v državni lasti.
Da so prisluhi resnični, so namreč priznali že sami akterji prisluhov. Nikoli niso zanikali, da so bili oni na tistih posnetkih in da so govorili to, kar se sliši. Če pa so njihove besede vplivale na volitve, bi to pomenilo, da so volivci njihovim besedam verjeli — konec koncev, zakaj jim ne bi?
V resnici pa se je zgodilo ravno obratno. Če že kaj, bi lahko trdili, da je afera negativno vplivala na rezultat desnice, predvsem stranke SDS, ki je bila tarča insinuacij, da je prisluhe naročila sama. Je pa Rok Čeferin najbrž mnenja, da je afera v resnici negativno vplivala na volilni rezultat levih, ne pa desnih strank.
Zobec: pravnega interesa ni
Pri tem pa bi moral njihov glas — na podlagi nepristne volje — bistveno vplivati na rezultat volitev, zatrjuje. “Se pravi, kot da je teh 30 predlagateljev odločilo same volitve oziroma porazdelitev poslanskih sedežev.”
Jan Zobec ne razume, kaj je sploh predmet izpodbijanja. “Z ustavno pritožbo se lahko namreč izpodbija le posamični akt. Kaj je torej ta posamični akt? Je to izid volitev s strani volilne komisije? Je ta narobe ugotovila izid volitev? Predmet izpodbijanja je povsem odprt oziroma nedefiniran.” Po mnenju Zobca bi bila za takšno tožbo upravičena politična stranka, ki je predlagateljica kandidatov, v škodo katerih bi teoretično lahko vplival takšen izid, a še vedno ni jasno, kaj je dejanski predmet izpodbijanja.