Slovenjgraška bolnišnica zaradi pomanjkanja zdravnikov in sester s 15. junijem zapira enega od petih neintenzivnih odsekov na internem oddelku, medtem ko je že nekaj časa močno okrnjeno delo v ambulantah. Bolnišnica od lokalnih skupnosti in države pričakuje ureditev delovanja urgentnega centra in periferiji prijaznejši sistem specializacij.
“Če smo zaradi pomanjkanja zdravnikov zapirali ambulantno dejavnost, pa pomanjkanje sester pomeni zapiranje oddelkov,” je na današnji novinarski konferenci vodstva in zaposlenih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec opozoril nekdanji predstojnik oddelka za interno medicino Klemen Mojškerc. Ta je lansko jesen z mesta predstojnika odstopil prav zaradi kadrovske stike, na katero bolnišnica opozarja že dlje časa. Odsek, ki ga s 15. junijem do nadaljnjega zapirajo, ima 10 postelj.
Najbolj pereče so težave na internem in pediatričnem oddelku, ki tudi nimata predstojnikov, z odhodi več zdravnikov v zadnjem času se je stiska še poglobila, zaradi okrnjenega delovanja ambulant pa se daljšajo čakalne dobe.
“Odšlo je nekaj zdravnikov, ki delajo sedaj v zdravstvenem domu. Zakaj so odšli, so njihove osebne stvari, lahko pa rečem, da so odšli na boljše delo, ki je celo boljše plačano, delajo samo dopoldne, ni jim treba delati ne ponoči ne na praznike in nedelje,” je med drugim opisal direktor bolnišnice Vladimir Topler.
V bolnišnici tako po njegovih besedah ostaja vedno manjše število ljudi, ki imajo vedno večje obremenitve, nekateri delajo tudi na več deloviščih hkrati, poleg tega dežuranje zdravnikov regulirajo še zakonodajne omejitve.
Precej kadrovske stiske na internem oddelku izvira iz organizacije dela v urgentnem centru, kjer bi morala primarna zdravstvena raven zagotavljati stalno dežuranje družinskih zdravnikov v enoti za hitre preglede urgentnega centra, a jim to na Koroškem uspe zagotavljati le v nočnem času in prek vikendov.
“Enote za hitre preglede nimamo v obliki, kot bi jo morali imeti, kar pomeni, da nimamo urgentnega centra,” je dejal Mojškerc. Ker zdravniki primarnega nivoja v tej enoti torej niso prisotni ves čas, prihaja do povečanih obremenitev v enoti za bolezni, v kateri večinoma delajo bolnišnični internisti, saj je v slovenjgraškem urgentnem centru zaposlen le en urgentni zdravnik.
Zdravniki internisti ob tem opozarjajo, da jih ne izčrpava samo količina dela, temveč predvsem vsebina obravnav v urgentnem centru, kjer morajo obravnavati tudi številne neinternistične bolnike.
Ministrstvo za zdravje jih ni uslišalo
“Kljub vsem mogočim pozivom, številnim sestankom z državnimi sekretarji in z vsemi možnimi deležniki, ki bi morali stvari urediti, se to še zdaj ni uredilo, kljub temu da je primarnih zdravnikov trenutno na Koroškem toliko, kot jih ni bilo še nikoli,” je dejal Mojškerc. Tudi specialistov internistov je v regiji nekaj, a ker niso zaposleni v bolnišnici, jih nič ne zavezuje k dežuranju v urgenci, je dodal.
Izrazil je razočaranje zaposlenih, počutijo se tudi izigrane. Pozivajo lokalne skupnosti, pod okrilje katerih spada primarna zdravstvena raven, da se aktivno vključijo v iskanje rešitev. V nasprotnem, kot so opozorili danes, grozi, da se bo bolnišnica sama zaprla, in ne bo treba, da jo zapre država.
Hkrati Mojškerc ocenjuje, da je zdajšnji sistem specializacij škodljiv za periferne bolnišnice. “Glavna težava državnega sistema javnega zdravstva je, da nima vzpostavljene nobene mreže specialistične dejavnosti,” je dejal. Meni, da bi morala država jasno definira mrežo in to, koliko specialistov mora v javni mreži delovati v posamezni regiji. Ter nato narediti vse, da se ta mesta tudi zapolnijo, saj bi namreč zdaj “vsi bili v Ljubljani”.
Trenutno bi v slovenjgraški bolnišnici potrebovali 20 oseb s srednjo zdravstveno izobrazbo, pet diplomiranih medicinskih sester, vsaj 10 specialistov in vsaj pet do šest specializantov. Glede na zdajšnje plane za prihajajoče poletje jim v urgentnem centru ne bo uspelo zagotavljati kadra za vse dni, so opozorili. Ne glede na to v bolnišnici, ki je trenutno tudi brez strokovnega direktorja, zagotavljajo, da bodo vsi bolniki, ki bodo nujno potrebovali pomoč, to tudi dobili.
C. Š., STA