Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za televizijsko mrežo NBC poudaril, da bi morali biti izraelski napadi na položaje libanonskega gibanja Hezbolah bolj omejeni in usmerjeni na točno določene cilje. Ob tem je pojasnil, da vprašanja Libanona ne postavlja kot pogoja za morebiten dogovor o koncu vojne z Iranom.
Trump je dejal, da si želi bolj premišljenega vojaškega delovanja proti Hezbolahu. Po njegovem mnenju bi morali biti napadi izvedeni na način, ki bi bil čim bolj natančen in osredotočen na konkretne tarče.
Njegove izjave prihajajo v času novih izraelskih napadov na južna predmestja Bejruta, ki veljajo za eno glavnih oporišč proiranskega Hezbolaha. Izrael je sporočil, da je z akcijo odgovoril na napade, usmerjene proti njegovemu ozemlju, čeprav je med stranema formalno v veljavi prekinitev ognja.
Na vprašanje, ali želi, da bi bilo vprašanje Libanona vključeno v pogajanja o končanju vojne z Iranom, je Trump odgovoril nikalno. Po njegovih besedah bi si nekateri to sicer želeli, vendar tega ne postavlja kot zahteve. Že v preteklosti je poudarjal, da bi bilo smiselno ločiti pogovore o Libanonu od jedrnih pogajanj z Iranom. Teheran medtem vztraja, da mora vsak morebitni dogovor vključevati tudi ustavitev izraelskih vojaških operacij v Libanonu.
Kot je poročala STA, je Trump prejšnji teden za časnik New York Post razkril, da je imel napet telefonski pogovor z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Med pogovorom naj bi izraelskega voditelja kritiziral zaradi obsega izraelske ofenzive v Libanonu.
Ameriški predsednik je v pogovoru za NBC spregovoril tudi o zahtevah Irana glede odmrznitve sredstev, ki so zaradi ameriških sankcij blokirana v tujini. Jasno je povedal, da pred sklenitvijo sporazuma o končanju vojne takšne poteze ne namerava podpreti. Dodal je, da bi o tem lahko razmišljali šele pozneje, če bi Iran ravnal skladno z dogovorjenimi obveznostmi.
Iranska stran že dlje časa zahteva sprostitev teh finančnih sredstev kot del pogajanj z Washingtonom. Po navedbah dobro obveščenega vira ameriško finančno ministrstvo preučuje možnost, da bi bil del tega denarja uporabljen za povračilo škode zalivskim državam, ki naj bi jo povzročili iranski napadi.
Trump je v intervjuju znova zatrdil, da ZDA vedo, kje v Iranu hranijo obogateni uran. Ob tem je izrazil namero, da bi Washington ta material pridobil na enega ali drugega načina. Manj konkreten pa je bil glede morebitne napotitve ameriških vojakov v regijo.
Vprašanje nadzora nad iranskim obogatenim uranom ostaja eno osrednjih odprtih vprašanj pri prizadevanjih za dosego sporazuma, ki bi lahko pripeljal do konca konflikta.
Ž. K.