Mednarodni inštitut za menedžment in razvoj (IMD) iz Švice je Slovenijo uvrstil na 49. mesto, kar odraža posledice slabih prejšnje vlade.
Na lestvici konkurenčnosti je Slovenija med 70 državami pristala na 49. mestu, kar pomeni, da je od lanskega leta nazadovala kar za tri mesta. Najbolje se je izkazala pri infrastrukturi in najslabše pri poslovni učinkovitosti, medtem ko se je stanje najbolj poslabšalo na področju vladne učinkovitosti, kar priča o slabem vladanju levičarjev na čelu z Robertom Golobom.
Po poročanju STA je Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) na predstavitvi poročila izpostavila, “da so za gospodarski uspeh ključne močne institucije in sposobnost obvladovanja negotovosti in šokov. Konkurenčna prednost države je vse bolj odvisna tudi od institucionalne verodostojnosti, prilagodljivosti in odpornosti.”
Poljska nas je prehitela, Hrvaška za petami
Kako pa so se odrezale druge države? Na samem vrhu so Singapur, Hongkong in Švica, kjer je vladna učinkovitost ocenjena na najvišjih stopnjah. Švica je zdrsnila s prvega na tretje mesto zaradi padca gospodarske uspešnosti, povezave s slabšim tokom neposrednih investicij. Nasprotno je Singapur napredoval na več področjih, Hongkong pa je uspešen v vseh štirih sklopih. Med šestim in devetim mestom najdemo evropske države Dansko, Irsko, Nizozemsko in Švedsko. Se je pa poleg Slovenije kar 15 držav EU prav tako uvrstilo na nižja mesta v primerjavi s preteklimi leti. Največji padec beležita Litva in Romunija. Za pet evropskih držav se stanje ni spremenilo, med njimi je tudi sosednja Hrvaška, ki je malce za Slovenijo na 53. mestu. Med sedmimi državami EU, ki so uvrstitev izboljšale, prednjači Poljska, ki je prehitela Slovenijo in se za kar 11. mest povzpela na 41. mesto. Kar se tiče velikih geopolitičnih akterjev, so se ZDA povzpele na 10. mesto, Kitajska pa na 12.
Kako se je Slovenija uvrstila na posameznih področjih?
Skupni indeks raziskave temelji na 262 kazalnikih, ki so razporejeni v štiri splošne stebre: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Dve tretjini kazalnikov sta statistični, ena tretjina pa temelji na anketi med vodilnimi menedžerji, ki so jo v Sloveniji izvedli marca, v predvolilnem obdobju. Na področju gospodarske uspešnosti je Slovenija padla za pet mest na 42. mesto, kaj je posledica padca domačega gospodarstva, ki je bilo ocenjeno na 56. mesto aradi upočasnitve gospodarske rasti in slabše odpornosti gospodarstva na cikle. V podsklopu cene je država padla na 22. mesto, predvsem zaradi višjih cen najema stanovanj, poslovnih prostorov in bencina.
Malce bolje je na stopnji mednarodne trgovine, kjer se je Slovenija povzpela na osmo mesto, v podsklopu mednarodne investicije pa je država zadržala 58. mesto. Pri nas je namreč precej manj direktnih neposrednih investicij, kot pri naših sosedah in v višegrajskih državah.
Podjetja so obenem precej poslabšala oceno glede nevarnosti relokacije poslovnih dejavnosti iz Slovenije, kjer je Slovenija padla za več kot trideset mest, iz 30. na 65. V podsklopu zaposlenosti pa je zasedla 40. mesto, kar je eno mesto bolje kot leto prej. Med slabšimi kazalniki ostaja delež delovno aktivnega prebivalstva, ki se zmanjšuje predvsem zaradi staranja prebivalstva, medtem ko je država relativno uspešna pri nizki stopnji brezposelnosti.
Dediščina levičarske politike in Golobove vlade
Največji padec pa je bil zabeležen pri stopnji vladne učinkovitosti, kar glede na stvari, ki smo jim bili priča zadnja štiti leta pod Golobom in presenetljivo. Izgubila je kar sedem mest in pristala na 55. mestu. Poslabšanje je bilo zaznano skoraj v vseh podsklopih, kar lahko razumemo tudi kot oceno delovanja prejšnje vlade.
Med največjimi slabostmi na področju vladne učinkovitosti izstopajo poslovna zakonodaja, predvsem učinkovitost upravljanja podjetij v državni lasti, zaposlovanje tuje delovne sile ter zaznave vladnega protekcionizma. Med dolgotrajnejšimi težavami ostajata tudi togost delovne zakonodaje in neučinkovitost zakonodaje na področju urejanja brezposelnosti. Slovenija je slabše ocenjena tudi glede ustreznosti investicijskih spodbud za uvajanje umetne inteligence.
Pomemben padec je država zabeležila tudi pri javnih financah, kjer se je uvrstila na 53. mesto, kar je povezano z višjim javnofinančnim primanjkljajem. V institucionalnem okviru je padla na 48. mesto, medtem ko je na področju družbenega okvira, kjer se je tradicionalno uvrščala višje, zdrsnila na 25. mesto.
V stebru poslovne učinkovitosti je Slovenija nazadovala za eno mesto in zasedla 56. mesto. Največji padec je bil zabeležen na področju produktivnosti in učinkovitosti, kjer je država izgubila devet mest, kar kaže na vse večji zaostanek za vodilnimi gospodarstvi. Čeprav se je produktivnost nominalno povečala, rast ni bila dovolj velika, da bi postala pomembna konkurenčna prednost.
Objektivni kazalniki trga dela ostajajo razmeroma stabilni, vendar so se občutno poslabšale ocene menedžerjev glede dostopnosti usposobljene delovne sile. Med največjimi dolgotrajnimi slabostmi ostaja tudi učinkovitost nadzornih svetov pri spremljanju uprav podjetij ter splošna ocena odnosov in vrednot v družbi, ki že vrsto let negativno vpliva na položaj Slovenije na področju poslovne učinkovitosti.
Na področju infrastrukture se je Slovenija izboljšala za eno mesto in se uvrstila na 38. mesto. Napredek je bil dosežen predvsem pri osnovni infrastrukturi, medtem ko so področja zdravja in okolja ostala stabilna. Poslabšanje pa je bilo zabeleženo pri tehnološki in znanstveni infrastrukturi ter izobraževanju, kjer ostaja glavni izziv pretvorba raziskovalnih dosežkov v gospodarske inovacije in rast visokotehnoloških podjetij.
Med ključnimi razvojnimi izzivi Slovenije ostajajo vzpostavitev učinkovitega in zaupanja vrednega institucionalnega okolja, izboljšanje kakovosti javne porabe in zagotavljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti, prehod v inovacijsko podprto rast, dvig produktivnosti, digitalna preobrazba, razvoj človeškega kapitala, prilagajanje demografskim spremembam ter zagotavljanje zelenih, energetskih in družbenih pogojev za večjo konkurenčnost gospodarstva.
C. R.