Preko Atlantika bi rekli, da je predsedničina prometna nesreča odprla “konzervo črvov”. Idiom se uporablja, ko nek dogodek ali pa odločitev odpre celo vrsto novih vprašanj, predvsem težko odgovorljivih. Tako je bilo tudi v tem primeru – nesreča je na površino ponovno naplavila njeno (sicer že znano) prijateljico iz Rusije Viktorijo Krivolutskajo. Pa tudi celo vrsto novih podrobnosti, ki pred časom še niso bile znane. Podrobnosti, ki same po sebi odpirajo vprašanje, ali je predsednica države še zaupanja vredna. Za komentar smo povprašali Igorja Omerzo. Pravi, da bi se morala predsednica države do nadaljnjega odpovedati poročilom slovenskih obveščevalnih agencij.
Poslanec SDS Žan Mahnič je zato včeraj vložil poslansko pobudo, naj obveščevalne službe (Sova, OVS in druge službe) predsednici takoj prenehajo pošiljati obveščevalna in varnostna poročila. S pojasnilom: “V javnosti so bile objavljene informacije o večkratnih zasebnih potovanjih predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar v Rusko federacijo ter o povezavah oseb iz njenega neposrednega zasebnega kroga z Rusijo, za katere lahko glede na njihove življenjepise utemeljeno sumimo, da so del ruske vohunske mreže na evropskih tleh.”
Nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj je v oddaji 24ur Zvečer trdil podobno oz. enako. Povedal je, da obveščevalne službe velikih držav uporabljajo t. i. “mehke pristope” pri pridobivanju obveščevalnih podatkov s končnim ciljem uveljavljanja svojih nacionalnih interesov. Želijo priti do pomembnih odločevalcev, tako da se lotijo oseb, ki jih obkrožajo.
Dokazov o kompromitaciji (še) ni, so pa indici
Temo je na svojem blogu komentiral tudi nekdanji policist in nekdanji kandidat SDS na evropskih volitvah Davorin Kopše. Kot je zapisal, doslej znani podatki še ne dokazujejo, da je predsedničina osebna prijateljica Viktorija Krivolutskaja povezana z ruskimi obveščevalnimi službami, niti ne dokazujejo, da bi bila z njimi povezana predsednica. Obstaja pa, po njegovi oceni, obilica indicov, ki terjajo temeljito preverjanje, predvsem s strani obveščevalnih služb.
O predsedničini prijateljici je bilo v preteklih letih že prelitega nekaj digitalnega črnila. Da je bila njena poslovna partnerka, je javnost vedela. Prav tako je vedela, da je skupaj s predsednico države v preteklosti tekmovala v kegljanju oz. bowlingu in da sta skupaj postali državni prvakinji. Vedelo se je tudi, da je v Avstriji povzročila prometno nesrečo s smrtnim izidom in da je pobegnila s kraja nesreče. Zaradi tega je bila obsojena na leto dni zaporne kazni, ki jo je tudi prestala. Več – TUKAJ.
Danes so znane nove informacije, zahvaljujoč avstrijskim raziskovalnim novinarjem. Ti so odkrili naslednje informacije – omenjena je prišla v Slovenijo pred več kot desetletjem, kasneje pa ji je uspelo pridobiti državljanstvo. Po javno objavljenih podatkih je šlo za izredno naturalizacijo. Kako je bila ta upravičena, ni povsem jasno. Izvedeli smo tudi, da je danes zaposlena kot glavna računovodkinja na Zvezi svobodnih sindikatov, zaposlila se je v času Lidije Jerkič. Več – TUKAJ.
In še: Krivolutskaja je potrdila, da je bila v preteklosti v partnerski zvezi z Romanom Jegličem, nekdanjim načelnikom kriminalistične službe UNZ Ljubljana (še v Jugoslaviji) in kasneje namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe (VIS). Krivolutskaja in Jeglič sta bila prijavljena na istem naslovu v ruskem Krasnojarsku.
Kopše zato predstavlja nekatera vprašanja, ki bi jih morale slovenske obveščevalne službe nujno preiskati. In sicer:
• kdo in zakaj je Krivolutskajo pripeljal v Slovenijo – motiv;
• kako in zakaj je pridobila slovensko državljanstvo;
• kdo jo je takrat varnostno preverjal;
• kakšna je bila njena dejanska dejavnost v Rusiji in s kom je bila povezana;
• kakšna je bila poleg partnerskega odnosa narava njenega odnosa z Jegličem;
• s kom je Jeglič sodeloval v Rusiji;
• ali so obstajale povezave z ruskimi državnimi ali varnostnimi strukturami;
• in ali je katera od teh informacij danes relevantna za varnost predsednice in
• ali je Jeglič še živ in ali je kakorkoli aktiven.
Njegov celoten zapis na osebnem blogu lahko preberete – TUKAJ.
Omerza: Predsednica bi se morala sama odpovedati obveščevalnim poročilom
Za komentar razkritij po predsedničini nesreči smo prosili raziskovalca arhivov UDBE Igorja Omerzo, ki je zadevo na družbenem omrežju X pomenljivo opisal z besedami “Bilo kuda, UDBA svuda”. Zakaj takšna ocena? Kot je povedal v komentarju za naš medij, obstaja sum, da je bila predsedničina prijateljica vpletena v obveščevalno okolje.
“Če to drži, upam da ne, potem imamo rusko Udbo v predsedniški palači. Udbo, preko Marte Kos, pa tudi v Bruslju. Za Marto Kos se ve, predstavil sem že 11 dokumentov iz javnega arhiva, ki to dokazujejo. Pri predsednici pa obstaja sum. Morda predsednica o tem ni bila seznanjena, a glede njene prijateljice obstaja sum, da je iz obveščevalnih krogov,” pove. Ob tem pojasni, da se je nekdanji partner Krivolutskaje pred leti gibal v obveščevalnih krogih, nato pa, kot pišejo mediji, izginil v Rusijo, 6500 kilometrov stran od Ljubljane.
“Čisto slučajno je tam spoznal Krivolutskajo. Skupaj s številnimi potovanji predsednice v Rusijo kaže na tesne odnose z Rusijo in sum na to, da je njena prijateljica iz obveščevalnega okolja. Če je to res, upam, da ni, je to lahko zelo nevarno za Slovenijo in Evropsko unijo,” pove.
Kot pravi, bi morala Sova preveriti, če že ni, ali je bil Jeglič v stiku z rusko obveščevalno službo. To bi moralo biti preverjeno v sodelovanju z obveščevalnimi službami Evropske unije. “Preveriti bi morali tudi predsedničino prijateljico Krivolutskajo, ki trdi, da je delala za slovenska podjetja. Tudi tukaj bi se lahko videle določene povezave, vzorci,” razmišlja.
Glede pobude poslanca SDS Žana Mahniča, da bi domače obveščevalne agencije morale predsednici republike prenehati pošiljati obveščevalna poročila, pa pravi: “To verjetno ni zakonsko možno, bi bilo pa za predsednico dobro, da bi sama, v tem trenutku, dokler se stvari ne razčistijo, zavrnila prejemanje teh poročil. Tako bi odvrnila sum, da bi karkoli lahko odšlo v Moskvo. Tako pobudo bi dal tudi sam na njenem mestu.”
Ž. K.