Družina iz Moskve je letošnje poletne počitnice na Krimu začela precej drugače, kot bi pričakovali od obiska priljubljenega letovišča. Pred odhodom so napolnili vedra z gorivom in avtomobil založili z večjimi količinami hrane. Tako poroča ameriški časnik Washington Post in dodaja, da so potovanja na polotok zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov vse manj podobna dopustu in vse bolj pripravi na življenje v vojnih razmerah.
Krim, ki ga je Rusija leta 2014 po mednarodno nepriznani priključitvi predstavila kot simbol svoje vrnitve med svetovne velesile, se danes sooča z eno najresnejših kriz od začetka vojne v Ukrajini. Polotok, ki je dolga leta veljal za turistični biser Črnega morja in eno ključnih logističnih baz ruskih vojaških operacij, je vse bolj odrezan od oskrbovalnih poti.
Ukrajinske sile so v zadnjih tednih občutno povečale pritisk na območje. S pomočjo naprednih brezpilotnih letal srednjega in dolgega dosega izvajajo sistematične napade na prometno in energetsko infrastrukturo, po kateri Rusija oskrbuje svoje enote na jugu Ukrajine. Tarče napadov so železniški mostovi, kontrolne točke, pontonski prehodi in objekti za predelavo nafte.
Posledice so že vidne v vsakdanjem življenju prebivalcev. Na Krimu se soočajo z resnim pomanjkanjem goriva, zaradi česar so oblasti, ki jih je na polotoku postavila Moskva, konec tedna začasno ustavile distribucijo bencina in dizelskega goriva, tudi za imetnike posebnih kuponov. Kriza pa ni omejena le na Krim, saj pomanjkanje energentov vse bolj občutijo tudi v južnih in zahodnih delih Rusije.
Crimea Is Being Strangled. Russian Authorities Are Struggling. Why (And How) Is Ukraine Doing It? pic.twitter.com/u61wFwHmeJ
— Radio Free Europe/Radio Liberty (@RFERL) June 22, 2026
Poseben udarec predstavlja tudi padec števila turistov. Krimsko gospodarstvo je močno odvisno od poletne turistične sezone, vendar so varnostna tveganja in negotove razmere številne obiskovalce odvrnile od potovanja na polotok. S tem se zmanjšujejo prihodki, ki so bili za lokalno gospodarstvo tradicionalno ključnega pomena.
Po ocenah ukrajinskih analitikov je cilj teh operacij jasen: Krim čim bolj izolirati od preostale Rusije in ustvariti razmere, v katerih bodo posledice vojne občutili tudi običajni ruski državljani. Del te strategije so tudi nedavni obsežni napadi z droni na območje Moskve.
Razmere na polotoku postajajo vse bolj napete. V Sevastopolu, največjem mestu na Krimu s približno pol milijona prebivalci, so bile bencinske črpalke v začetku tedna brez zalog goriva, mestne oblasti pa so zaradi varčevanja z energijo izklopile del javne razsvetljave.
Ukraine’s military says it struck oil facilities near the Crimea Bridge and at other sites on the Russian-occupied peninsula on June 23. While Russia claimed it successfully downed Ukrainian drones in the region, footage appeared on social media of blasts amid a severe gasoline… pic.twitter.com/j3lg3MYRhY
— Radio Free Europe/Radio Liberty (@RFERL) June 23, 2026
Poleg tega prebivalce pesti tudi pomanjkanje vode. Oblasti jih pozivajo k omejeni uporabi električne energije in klimatskih naprav, čeprav temperature dosegajo skoraj 30 stopinj Celzija. Zaradi varnostnih razlogov je bil začasno prekinjen tudi del železniškega prometa.
Krim, ki ga je Moskva več kot desetletje predstavljala kot dokaz svoje moči in strateške prevlade v Črnem morju, se tako vse bolj spreminja v območje, kjer se posledice vojne odražajo v vsakdanjem življenju. Medtem ko ukrajinska vojska stopnjuje pritisk na ključne oskrbovalne poti, se postavlja vprašanje, ali bo Rusiji uspelo ohraniti popoln nadzor nad polotokom in njegovo vlogo glavnega logističnega središča za operacije v Ukrajini.
Sara Koca,