Medtem ko švedske družine opozarjajo pred kaosom v Skara Sommarlandu, kjer so doživeli preskakovanje vrst, vonj po urinu v bazenih in občutek manjšine v lastni državi, v Sloveniji kopališča odkrito dopuščajo nošenje burkinijev – polnih kopalnih oblačil, ki pokrivajo telo in glavo. To potrjujejo odgovori vodilnih kopališč, kot so Vodno mesto Atlantis in Terme Olimia.
V Franciji in več švicarskih kantonih so burkinije na javnih bazenih omejili ali prepovedali. Francosko vrhovno upravno sodišče je leta 2022 potrdilo, da taka oblačila kršijo načelo verske nevtralnosti javnih storitev. Podobne omejitve veljajo v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem.
Na naša vprašanja so odgovorili trije pomembni upravljavci. Zavod za šport in rekreacijo Domžale zahteva kopalke ali kratke kopalne hlače iz sintetičnih materialov, namenjenih plavanju v bazenski vodi. Enaka pravila veljajo za vse, vključno z otroki.
Vodno mesto Atlantis v Ljubljani je najbolj eksplicitno: “Skladno z veljavnim kopalniškim redom so dovoljene kopalke različnih tipov, vključno z bikinijem in burkinijem.” Osebje zagotavlja nadzor, pritožbe glede oblačil pa označujejo kot izjemno redke. “Upoštevanje kopališkega reda v praksi zagotavlja strokovno usposobljeno osebje v okviru rednega nadzora. V primeru odstopanj obiskovalce opozorimo in jih usmerimo k spoštovanju pravil. Pritožbe, povezane z oblačili ali vedenjem obiskovalcev, so izjemno redke, saj obiskovalci z vstopom upoštevajo pravila kopališkega reda. Pri zagotavljanju varnosti, higiene in kakovosti vode upoštevamo veljavne strokovne standarde ter interne postopke delovanja kopališča,” so zapisal in vzdušje v poletni sezoni opisali kot “izjemno živahno”.
Terme Olimia v Podčetrtku dovoljujejo vsa kopalna oblačila iz materialov, namenjenih kopanju – “mednje sodijo vse vrste kopalk, neoprenov – tudi burkini“. Reševalci opozarjajo le pri neustreznih materialih (npr. bombaž). Pritožb zaradi vedenja ali agresivnega preskakovanja vrst skoraj ne beležijo. Uporabljajo sistem rezervacij, ki preprečuje gnečo, sprememb v strukturi obiskovalcev v zadnjih letih pa niso opazili.
Vsi trije upravljavci si zaslužijo priznanje za prizadevanja pri vzdrževanju reda in higiene. Javni zavod šport Ljubljana in Kopališče v Slovenj Gradcu na vprašanja še nista odgovorili.
Vendar pa je tu ključno vprašanje dvojnih meril
V Iranu, Savdski Arabiji, Katarju in drugih islamskih državah se tuje turistke strogo kaznujejo, če ne upoštevajo lokalnih pravil oblačenja. V Iranu morajo ženske (tudi turistke) nositi hidžab in ohlapna oblačila, ki pokrivajo lase, roke in noge – kršitve se kaznujejo z globami, pridržanjem ali deportacijo, sta poročala BBC in CNN. V Savdski Arabiji sodeč po informacijah njihovega ministrstva za notranje zadeve, veljajo globe za “neprimerna oblačila” po Public Decorum Code (od 500 SAR, torej približno 130 evrov naprej za prvo kršitev). Tam nihče ne razpravlja o “pravici do lastne kulture” Evropejkam – prilagoditi se morajo ali pa enostavno tja ne pridejo.
Pri nošenju burkinijev v bazenih pa gre tudi za higienske pomisleke, saj je zaradi večje površine tkanine tudi večji njen njen potencial za kontaminacijo vode. Burkini pokriva skoraj celo telo (vključno z lasmi), kar pomeni bistveno večjo količino materiala, ki lahko zadržuje in sprošča v vodo kožne luske, znoj, telesna olja, dlake in bakterije. Kritiki opozarjajo, da to povečuje organsko obremenitev bazenske vode, zahteva več klora in otežuje filtracijo, kar lahko poslabša higienske razmere za vse kopalce. Dodaten problem predstavlja material in vzdrževanje: mnogi burkiniji niso vedno izdelani iz prave kopalne tkanine, ampak iz materialov, ki vpijajo vodo, se težje čistijo in lažje zadržujejo vlago ter bakterije.
V Evropi so burkinije (ali podobna oblačila) izrecno omejili ali prepovedali v bazenih v državah kot so Nemčija (npr. Baden-Württemberg, Koblenz), Avstrija (npr. Salzburg), Francija in Švica (npr. Geneva) – praviloma zaradi higiene in standardov tesnih kopalnih oblačil. V Franciji pa k higienskim razlogom pogosto pristopajo še verski/sekularni motivi (načelo laïcité – nevtralnost javnega prostora).
Zakaj potem v Sloveniji dovoljujemo burkinije na javnih bazenih, medtem ko se morajo naše ženske v njihovih državah pokrivati in prilagajati strogim islamskim pravilom? Javni bazeni niso verski prostor. So prostor, kjer morajo veljati enotna higienska in kulturna pravila za vse – brez izjem. Slovenska kopališča trenutno poročajo, da večjih težav ni. Vendar izkušnje iz Švedske, Francije in drugih držav kažejo, da se razmere lahko hitro spremenijo.
A.H.