Nedavne objave o dogajanju na Metelkovi razgaljajo temačen svet, ki se skriva pod mavrično masko multikulturalizma.
Tujci iz oddaljenih dežel zastrupljajo domače prebivalstvo z mamili, podobno kot ga njihovi uvozniki s sprevrženimi ideologijami. Mladi se »fiksajo« kar na ulici, ne meneč se za svet okoli sebe. Prizori z Metelkove spominjajo na grozljive podobe iz ameriških mest, kjer se v bogokletni množici stapljajo tuji obrazi s praznimi izrazi odvisnikov. No, ne le iz ameriških, temveč tudi iz mest jedrne Evrope. Pravzaprav posnetki iz prestolnice Evropske unije močno spominjajo na to, kar smo videli pri nas na Metelkovi. Brezdomni migranti ležijo v lastnem urinu na avtobusni postaji, domačine jezni muslimani preganjajo iz lastnih sosesk, narkomani se kot zombiji potikajo po umazanih ulicah, medtem pa v nebo odzvanjajo tuji jeziki. Bruselj postaja novi Babilon, medtem ko so stavbe Evropske unije, pred katerimi velikokrat plapolajo mavrične zastave, pravzaprav novi babilonski stolp.
Čeprav Evropejcem grozi, da bodo postali predmestje sveta, če se ne bodo združili v močno in suvereno Evropo, to vsekakor ni glavni projekt trenutne politike Evropske unije. Njen projekt je pravzaprav globalna Metelkova – svet, v katerem se levičarska utopija o združenem človeštvu pretaplja v grozljivo nočno moro nasilja in tujega zavojevanja. Pri nas so takšne nočnomorne družbene krajine v veliki meri še vedno omejene na kraje, kot je Metelkova. Iz teh središč izprijenosti se ne širi le smrad, temveč tudi strup, ki prinaša smrt civilizaciji, ko okuži njene možgane in doseže njeno srce.
Ne pustimo, da pride do tega. Porušimo babilonski stolp in ga zamenjajmo s trdnjavo Evropo. To je dolžnost vsakega Evropejca.
Andrej Sekulović, Demokracija