Združenje novinarjev in publicistov Slovenije (ZNP) je ostro protestiralo proti navedbam organizacije Novinarji brez meja, ki na podlagi zavajajočih informacij trdi, da novela zakona o parlamentarni preiskavi ogroža zaupnost novinarskih virov in omogoča njihovo razkritje.
ZNP zahteva popravek lažnih navedb
Zaščita novinarskih virov spada med temeljne varovalke svobode medijev, zato morajo biti tovrstne trditve natančne in utemeljene na dejanskem besedilu zakona. Po pregledu novele v ZNP niso našli nobene določbe, ki bi novinarjem nalagala razkritje virov ali preiskovalnim komisijam podeljevala takšna pooblastila. Spremenjeni 4. člen novele zakona o parlamentarni preiskavi izrecno varuje tajnost pisem in drugih občil ter nedotakljivost zasebnosti. Določba o pravni pomoči se nanaša izključno na sodelovanje sodišč in drugih državnih organov s preiskovalno komisijo. Zakon o medijih v svojem 6. členu še naprej jasno določa zaupnost vira in prepoved prisilnega razkritja. Trditev o ogrožanju novinarskih virov je zato popolnoma neutemeljena in zavajajoča. Iz ZNP so organizacijo Novinarji brez meja zato pozvali, naj ponovno preveri prejete informacije, jih primerja z dejanskim besedilom zakona ter objavi ustrezen popravek oziroma pojasnilo.
Kolektivna paranoja ali branjenje privilegijev?
Novela omenjenega zakona ne uvaja novih pooblastil, temveč odpravlja blokade, ki si jih je levica uzakonila za samozaščito. Leta 2024 je Golobova koalicija močno razširila možnost ustavne presoje ustanovitve komisij z jasnim namenom: preiskovancem omogočiti ustavne spore in s tem v nedogled blokirati ključne parlamentarne preiskave, predvsem o spornih poslih podjetij Gen-I in Star Solar, povezanih z Robertom Golobom. Zdajšnja novela je to ustavno izpodbijanje bistveno zožila in osumljenim korupcije preprečila zlorabo ustavnega sodišča za izogibanje odgovornosti. Prav zaradi navedenega dejstva se je politična levica ob sprejetju novele konec maja 2026 znašla v stanju kolektivne paranoje. V spremembah zakona so prepoznali ustanovitev »politične policije« in določilo, ki naj bi parlamentarnim preiskovalnim komisijam omogočilo dostop do občutljivih podatkov novinarjev in aktivistov, kar pa, kot poudarjajo v ZNP, ne drži. Gre za ustvarjanje pretirane panike doma in izvoz prilagojenih informacij v tujino, da se ustvari mednarodni pritisk na desnosredinsko vlado. Ta histerija je eskalirala do te mere, da so levičarski aktivisti pod vodstvom tranzicijskih struktur že sprožili uradno zbiranje 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, s katerim želijo pod krinko »boja proti politični policiji« znova zablokirati delo parlamentarnih preiskovalnih komisij in zaščititi svoje koruptivne akterje. Filozof in publicist dr. Andrej Drapal ocenjuje, da pri tej kampanji ne gre za vsebino zakona, temveč za branjenje obstoječih privilegijev tranzicijske levice. Opozoril je, da je trenutno dogajanje v zvezi s to kampanjo le bleda senca tega, kar se bo še dogajalo. Dogajanje je predvidljivo, a se Drapal boji še hujših zadev, saj je pod vprašajem celotna mreža, ki jo je levica gradila zadnjih 30 let. Nekateri se ob tem bojijo kazenskih ovadb, drugi pa preprosto tega, da bodo morali začeti resnično delati.
Stara metoda: Peticija 571 iz leta 2007
Ta mehanizem pritiska s pomočjo tujine slovenska javnost predobro pozna, saj gre za vnaprej nastavljeno šablono. Spomnimo se samo brutalnega političnega prevzema RTV Slovenija pod Golobovo vlado. Ko je ustavno sodišče prvotno začasno zadržalo izvajanje spornega zakona o RTVS, so levi aktivisti v tujino nemudoma izvozili zgodbo o domnevnem ogrožanju medijev. Sledil je ekspresen prihod takratne evropske komisarke Věre Jourove, ki je v Sloveniji spomladi 2023 obiskala predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta. Pritisk je zalegel: ustavno sodišče je podleglo, obrnilo ploščo, umaknilo zadržanje in s tem omogočilo popolno politično čistko na javnem servisu. Toda začetek te sprevržene metode sega že v leto 2007. Takrat sta novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc pripravila Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jo je podpisalo 571 medijskih delavcev. Besedilo so septembra 2007 hkrati poslali na več kot 300 naslovov v tujino, med drugim evropskim voditeljem, tiskovnim agencijam in mednarodnim organizacijam. Akcija je potekala v izjemno občutljivem trenutku – tik pred prvim slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008. Čas je pokazal, da je imela peticija poleg političnega tudi močan kadrovski učinek. Velik del podpisnikov je v naslednjih letih svoje javno izraženo nasprotovanje prvi Janševi vladi uspešno unovčil s prestopi na vplivne uredniške položaje v osrednjih medijih, v politiko ali v državne institucije. Prav zaradi tega je izraz »571« v slovenskem javnem prostoru postal sinonim za politično angažirano delovanje dela novinarske skupnosti in za metodo izvoza negativnih narativov v tujino. Zdaj je na vrsti organizacija Novinarji brez meja, da preveri dejstva in popravi svoje navedbe. Če bodo mednarodne organizacije še naprej sprejemale selektivne informacije od domačih aktivistov kot verodostojne, bodo izgubile kredibilnost tudi tam, kjer je medijska svoboda resnično ogrožena.
Kako so podpisniki Peticije 571 unovčili svoje podpise
Spodnji pregled dokazuje, da je bila farsa iz leta 2007 za izbrane prvorazredne medijske aktiviste (v tabeli navajamo le peščico izmed 571 podpisnikov peticije) zgolj odskočna deska za doseganje osebnih privilegijev, visokih političnih funkcij in vplivnih uredniškihstolčkov znotraj tranzicijskega omrežja.
| Ime in priimek | Uradna vloga leta 2007 | Karierni preboj pod okriljem tranzicijske levice |
| Marjan Šarec | novinar na Radiu Slovenija | Popoln prestop v politiko: postal je župan Kamnika, instantni predsednik vlade (LMŠ), obrambni minister in nato evropski poslanec. |
| Mojca Pašek Šetinc | novinarka na RTV Slovenija | Vrsto let je izza mikrofona napadala desnico, nato pa prestopila v politiko kot poslanka Gibanja Svoboda in vodja preiskovalne komisije. Po izstopu iz stranke je sama javno priznala, da so bile te preiskovalke politično motivirane in namenjene izključno diskreditaciji stranke SDS ter opozicijskih medijev. |
| Melita Župevc | novinarka na POP TV | Novinarsko neodvisnost je hitro zamenjala za strankarsko politiko: postala je poslanka SD in kasneje Pozitivne Slovenije ter državna sekretarka za strateško komuniciranje v Golobovem kabinetu. |
| Tamara Vonta | novinarka na POP TV | Še en prepoznaven obraz, ki je unovčil medijsko slavo: postala je poslanka Pozitivne Slovenije, kasneje pa državna sekretarka in vidna poslanka stranke Gibanje Svoboda. |
| Blaž Zgaga | raziskovalni novinar (soavtor peticije) | Nagrajen z zaposlitvijo neposredno v strukturah oblasti kot svetovalec v kabinetu pravosodnega ministrstva leve vlade. |
| Matej Šurc | novinar na Radiu Slovenija (soavtor peticije) | Desetletja nedotakljiv na javni RTVS, specializiran za pisanje obsežnih političnih pamfletov proti desnici do svoje upokojitve. |
| Ksenija Horvat | novinarka in urednica na RTV Slovenija | Po uveljavitvi Golobovega zakona o »depolitizaciji« in odstavitvi desnosredinskega vodstva je prevzela strateško mesto odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija. |
| Igor E. Bergant | športni novinar in komentator na RTV Slovenija | Iz športa je ekspresno napredoval v informativni program javne televizije, kjer je postal eden glavnih obrazov in voditeljev oddaje Odmevi. |
| Primož Cirman | novinar časnika Večer | Postal je ustanovitelj in operativni vodja preiskovalnega portala Necenzurirano, ki velja za brutalno medijsko orožje levega političnega pola. |
| Dejan Karba | novinar časnika Delo | Znan je po napadih na desnico in Cerkev; novinarstvo je unovčil kot uradni piarovec in svetovalec na ministrstvih pod okriljem levih koalicij. |
| Zoran Potić | novinar časnika Delo in pozneje Dnevnika | Novinarsko pero je uradno zamenjal za politični PR: postal je uradni svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za zunanje zadeve pod Fajonovo. |
| Ali Žerdin | urednik časnika Dnevnik | Prestopil je na Delo kot urednik Sobotne priloge, kjer skrbi, da osrednji tiskani mediji ohranjajo strogo protivladno držo, kadar koli je na oblasti desnica. |
| Eugenija Carl | primorska dopisnica RTV Slovenija | Prototip tistega dela »Kluba 571«, ki je javni servis ugrabil za potrebe političnega aktivizma in agresivnega obračunavanja z drugače mislečimi. |
| Irena Matko Lukan | urednica otroške revije Ciciban | Domnevna žrtev političnih pritiskov, ki je kljub glasnemu vpitju nemoteno nadaljevala kariero v vrhu državne založbe Mladinska knjiga. |
| Alenka Veler | urednica otroške revije Cicido | Podobno kot stanovska kolegica iz otroškega tiska je napredovala vse do mesta vodje celotnega uredništva mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi. |
| Matija Stepišnik | novinar časnika Večer | Postal je nagrajeni odgovorni urednik časnika Večer in dolgoletni predsednik režimskega Društva novinarjev Slovenije (DNS). |
| Suzana Lovec | novinarka na RTV Slovenija | Z javne televizije je prestopila na komercialno POP TV; kasneje je prestopila na portal N1 Slovenija, kjer kot namestnica odgovorne urednice in voditeljica lastnega podkasta soustvarja levo medijsko agendo. |
Petra Janša