Minister Franci Matoz in pristojne institucije so se lotili dolgotrajnih azilnih postopkov in prenatrpanosti azilnih domov. Na kriznem sestanku so se dogovorili za prednostno reševanje primerov, ki trajajo več kot dve leti. Hkrati je v javni razpravi predlog sprememb zakona o tujcih, ki zaostruje finančne in jezikovne pogoje za tujce ter podaljšuje čakalno dobo za združitev družine.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je v začetku avgusta udeležil neformalne konference notranjih ministrov držav članic Evropske unije (EU). Glavna tema srečanja je bilo sicer aktualno migracijsko dogajanje v španski eksklavi Ceuta, minister pa je poudaril, da moramo dosledno izvajati azilno politiko in vračanje nezakonitih migrantov.
V okviru ministrstva je nato sredi avgusta potekal krizni sestanek o migracijskih postopkih in nastanitvenih zmogljivosti azilnih domov v Sloveniji. Sestanek je bil namenjen reševanju problematike dolgotrajnih migracijskih postopkov in prenatrpanosti azilnih domov. Sestanka so se udeležili državni sekretar Franc Kangler, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega, direktorica Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov mag. Katarina Štrukelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek in vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za migracije in upravne notranje zadeve Matej Torkar.
Dolgotrajni azilni postopki
Osrednja tema sestanka so bili dolgotrajni postopki na področju mednarodne zaščite (azila), ki vplivajo tudi na zasedenost nastanitvenih zmogljivosti. Posebna pozornost je bila namenjena primerom prosilcev, v katerih postopki trajajo več kot dve leti.
Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bo Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov za vsakega prosilca, ki na zaključek postopka čaka več kot dve leti, vložil nadzorstveno pritožbo na Upravno sodišče RS s ciljem pospešiti postopke in učinkoviteje reševati posamezne primere.
Izpostavljeno je bilo tudi, da je pet oseb v azilnem domu nastanjenih že več kot pet let. Razlogi so povezani predvsem z dolgotrajnimi postopki pred pristojnimi sodišči v Sloveniji oziroma s postopki, ki izhajajo iz pravil dublinske uredbe, zaradi katerih lahko posamezniki v nastanitvenih zmogljivostih ostanejo do pravnomočnega zaključka postopka.
Predstavljeni so bili tudi aktualni podatki o delu na področju migracij. Direktorat za migracije je v letošnjem letu obravnaval 1018 vlog in izdal 1126 odločb. Predstavniki slovenske policije so ob tem pojasnili, da je bilo letos 94 migrantov vrnjenih Republiki Hrvaški.
Udeleženci sestanka so se seznanili tudi s pripravo sprememb zakona o tujcih ter zakonodaje, povezane z izvajanjem pakta EU o migracijah in azilu. Cilj predvidenih sprememb je vzpostaviti hitrejše, učinkovitejše in odločnejše postopke ter odpraviti dolgotrajnost odločanja.
Državni sekretar Franc Kangler je ob zaključku poudaril, da večletno trajanje postopkov ni sprejemljivo ne z vidika delovanja države ne z vidika posameznikov, ki čakajo na odločitev. Zato je nujno, da vse institucije v okviru svojih pristojnosti naredijo potrebne korake za pospešitev postopkov.
“Naš cilj mora biti jasen – postopki morajo biti hitri, učinkoviti in zakoniti. Večletno čakanje na odločitev ni dobro ne za državo ne za posameznika. Današnji dogovor je konkreten korak k temu, da se najdaljši postopki začnejo reševati prednostno,” je poudaril državni sekretar Franc Kangler.
Ob koncu tedna se je nato minister Franci Matoz mudil na uradnem obisku v Beogradu, kjer se je srečal s srbskim kolegom Ivico Dačićem. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi sodelovanja med državama, med drugim na področju upravljanja nezakonitih migracij in boja proti tihotapljenju migrantov.
Zakon o tujcih – spremembe
Hkrati je bil do srede, 26. avgusta – v javni razpravi predlog novele zakona o tujcih, s katerim želijo na ministrstvu urediti tudi ta del. Predlog dviguje višino potrebnih sredstev za preživljanje s 507 evrov na 1015 evrov. Posledično se zvišuje tudi višina zadostnih sredstev za združitev družinskih članov za državljane tretjih držav, pri čemer se sredstva vežejo na višino minimalnega dohodka, kot jo določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Hkrati zakon podaljšuje obdobje, po katerem lahko tujec uveljavlja pravico do združitve z družino, in sicer z enega na tri leta.
Ministrstvo hkrati zaostruje pogoje glede znanja slovenskega jezika. Raven za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine za državljane tretjih držav zvišujejo s preživetvene na osnovno raven A2 (osnovna raven: preprosti vsakdanji stavki in osnovna komunikacija). Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, s katerim tujec pridobi tudi status rezidenta EU za daljši čas, pa se zahteva dvig z ravni A2 na sporazumevalno raven B1 (srednja raven: razumevanje glavnih točk in samostojno izražanje o znanih temah).
V predlogu sprememb je tudi ukinitev brezplačne udeležbe tujcev na tečajih slovenščine in uvedba 40-odstotnega sofinanciranja. Hkrati se ukinjata možnost brezplačnega prvega opravljanja preizkusa znanja iz slovenskega jezika in financiranje preizkusov znanja iz državnega proračuna.
Po opravljeni javni razpravi bo ministrstvo preverilo pripombe, pripravilo čistopis zakona in ga posredovalo vladi v potrditev. Sledilo bo sprejemanje v državnem zboru. S spremembami zakona bo področje nedvomno bolje urejeno, kot je zdaj, in primerljivo z nekaterimi evropskimi državami.
Vida Kocjan, Demokracija