Vrh Nata – Kajzer: “Močnejši evropski prispevek je bistvenega pomena”

Datum:

V Ankari se danes začenja dvodnevni vrh zveze Nato, na katerem bodo voditelji držav zavezništva razpravljali o povečevanju obrambnih izdatkov, krepitvi zmogljivosti obrambne industrije, vlogi Evrope v Natu in podpori Ukrajini. Vrha se poleg zunanjega ministra Kajzerja udeležuje tudi predsednik vlade Janez Janša in obrambni minister Valentin Hajdinjak. 

Kajzer je ob vrhu na družbenem omrežju X zapisal, da “sprejete odločitve ne bodo zgolj obravnavale neposrednih izzivov ampak bodo oblikovale evroatlantsko varnostno okolje za prihodnja leta.”

Kot pravi, bosta kolektivna obramba in skupni vrednostni temelji ostali jedro Nata, kljub spreminjajočemu se strateškemu okolju. Grožnje zavezništvu so večdimenzionalne, hitrejše in kompleksnejše. Prav to pa zavezništvu narekuje določene spremembe.

Kot piše, bo v prihodnje moral biti “evropski” prispevek večji.

Na tnalu države, ki ne izpolnjujejo zavez 

Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte od voditeljev pričakuje, da bodo v Ankari predstavili konkretne načrte, kako nameravajo njihove države izpolniti zaveze z lanskega vrha na Nizozemskem, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo zvišale na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Velika večina držav je lani za obrambo namenila dva odstotka BDP, kot so se dogovorile že pred leti. Niso pa tega storile Slovenija, Češka in Albanija, je sredi junija pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata v Bruslju povedal Rutte.

Z besedami, da mu bo zaradi neizpolnjene zaveze Slovenije “prvič neprijetno” na vrhu, se je na to odzval premier Janez Janša, ki ga bosta na vrhu spremljala zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak. Ta je ob robu zasedanja obrambnih ministrov sicer dejal, da je cilj vlade proračunske izdatke za obrambo že do konca tega leta zvišati na dva odstotka.

Vrh Nata se bo drevi začel z večerjo voditeljev, ki se jo bodo udeležili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in predsednik Južne Koreje.

Potekal bo v senci napetosti v odnosih med ZDA in Evropo, ki so se nazadnje pokazale ob ameriški vojni proti Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump, ki se bo udeležil zasedanja, je do evropskih zaveznic kritičen, ker mu niso nudile podpore pri izvajanju napadov.

C. R.

Sorodno

Zadnji prispevki

Manj Ljubljane, več Slovenije: zakaj je decentralizacija pomembna

Minister za izobraževanje, znanost in mladino je napovedal, da...

14. redna skupščina družbe NovaTV24.si, informativna televizija, d. d.

Sklic 14. redne skupščine delničarjev družbe NovaTV24.si, informativna televizija,...