Vlada Janeza Janše je v začetku mandata iztegnila roko sodelovanja. Partnerstvu za uspešno Slovenijo bi se lahko pridružile vse opozicijske stranke. Namesto tega bo Golobova Svoboda raje ustanovila t. i. “vlado v senci”. Z drugimi besedami, Svoboda je raje kot sodelovanje izbrala konfrontacijo. A ne še zdaj. Najprej so na vrsti počitnice.
Golob je na novinarski konferenci napovedal ustanovitev “ekipe za prihodnost”, ki bo pripravljala “strokovne podlage” oz. alternative zakonskim predlogom aktualne oblasti. Vendar šele po poletnem premoru, saj je vzpostavitev vlade v senci predvidena šele za 13. september. Koordinacijo ekipe bo prevzel sam.
Glede na povedano se izkazuje, da bo opozicijska Svoboda prvič od vstopa v politiko skušala oblikovati politični program. Praksa v preteklih štirih letih je namreč pokazala, da nekdanja vladna stranka programa ni imela, zaradi česar se je zanašala na program tedanjih opozicijskih strank, predvsem Levice. Do dokončne potrditve odsotnosti programa smo prišli v predvolilnem obdobju in kasnejših poskusih pogajanj Svobode, ko se je izkazalo, da je vladni program obsegal tri strani z naslovnico vred.
Poslanec Golob sicer tokrat upa, da bo pridobil tudi apolitične oz. politično neopredeljene strokovnjake, ki se kasneje ne bodo želeli politično izpostavljati. K sodelovanju vabi člane in članice Svobode ter druge, ki so se mu pripravljeni pridružiti.
“Ekipa” v tem mandatu ne bo prevzemala odgovornosti
Sicer pa “ekipa za prihodnost” ne namerava podajati zakonskih predlogov v prihodnjih štirih letih. Na novinarsko vprašanje, ali nameravajo predloge vlagati v zakonodajni postopek, je odgovoril, da jih bodo uresničili šele, ko bodo prevzeli odgovornost za vodenje države.
Delovati nameravajo na šestih vsebinskih področjih, in sicer s “socialna varnost in starejši, prihodnost, mladi in stanovanja, javni zdravstveni sistem, javne finance, gospodarstvo in konkurenčnost, infrastruktura in energetika ter Slovenija doma in po svetu”.
S področji notranje in zunanje varnosti se očitno ne nameravajo ukvarjati, prav tako ne s področjem kmetijstva ali s področjem črpanja evropskih sredstev.
Sicer so prav vsa navedena področja utrpela precej škode v času Golobove vlade. Denimo, starejše se je obremenilo s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, ki se ni izvajala, napoved o največjem gradbenem valu v zgodovini Slovenije se je sfižila, v javnem zdravstvenem sistemu so se čakalne vrste podaljšale, javno blagajno so prekomerno obremenili z izdatki, konkurenčnost gospodarstva je pešala, delovno aktivno prebivalstvo pa obremenili z novimi dajatvami in davki v času draginje na področju prehrane in energije.
Za komentar napovedi nastanka “vlade v senci” smo prosili političnega komentatorja Aljuša Pertinača.
Kot pravi, gre za običajno potezo opozicije. “Morda malce nenavadno, saj napoveduje, da se bo čez pol leta vrnil v vlado,” izpostavi in dodaja, da bo za širše komentiranje odločitve treba počakati na jesen.
Na vprašanje, zakaj se je raje kot za sodelovanje odločil za bolj konfrontacijsko politiko, odgovori: “Verjetno je zanj za sodelovanje še prehitro po izgubi oblasti, česar očitno ni pričakoval in s čimer se težko sooča.” Dodaja, da bo “vlada v senci” nastavljala ogledalo oblasti.
Zakaj se “vlada v senci” ne bo ukvarjala z nekaterimi ključnimi resorji, kot sta denimo notranja in zunanja varnost, ali pa denimo s področjem kmetijstva?
Pertinač odgovarja: “Izbrana področja so splošna, za katera smatrajo, da zanimajo večji del javnosti oz. volilnega telesa. Tista področja, o katerih že sedaj niso imeli kaj veliko povedati, ko so bili štiri leta na oblasti, puščajo ob strani.”
Ž. K.