Ko smo priča pozivom k večji racionalizaciji porabe javnega denarja, se pričnejo pojavljati protesti s strani tistih, ki so leta navajeni udobja, ki ga prinaša priključitev na državno pipico. Ker si slednji želijo ubraniti lastne interese, vse napore temu primerno usmerijo v to, da se v javnosti ustvari vtis, kako naj bi se izvajal napad na demokracijo in civilno družbo.
Za leve vlade je značilno, da so zlasti radodarne do nevladnikov. Nič drugače ni veljalo za Golobovo vlado. Spomnimo, da je prejšnja vlada v štirih letih izbranim nevladnikom, ki so združeni v Glas ljudstva, nakazala več kot 40 milijonov davkoplačevalskega denarja (po nekaterih podatkih celo 48,5 milijona evrov). V teh dneh je precej pozornosti na družabnih omrežjih sprožil primer financiranja projekta v vrednosti 200 tisoč evrov, v okviru katerega se je šlo v pripravo pravnega in vsebinskega okvira vzpostavitve in delovanja nacionalnega regulativnega peskovnika za umetno inteligenco.
Medtem ko pri marsikomu začudenje predstavlja že samo ime projekta, katerega nosilka je ljubljanska pravna fakulteta, so se pojavili tudi komentarji v smislu: “Ideja je OK, financiranje pa ekscesno. Tak projekt je vreden max. 30.000/leto”; “Lepo cuzajo”; “…Dobesedno norčujejo se iz vas”. Komentarji kažejo, da so ljudje na splošno občutljivi, ko gre za podeljevanje javnih sredstev. Želijo si namreč, da se težko prislužen denar, ki se steka iz naših žepov, porablja za projekte, ki bodo prinesli oprijemljive rezultate.
Daleč od tega, da je prvič, da poraba davkoplačevalskih sredstev buri polemike. Leta 2023 je zlasti buril javni razpis Ministrstva za javno upravo za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij, do katerega je prišlo, ker je vladalo prepričanje, da so bile nevladne organizacije med pandemijo najbolj prizadete. Čeprav je bil konkretni razpis v vrednosti dobrih 10 milijonov zaradi konflikta interesov razveljavljen, na račun pritiskov v zvezi s tem pa se je bila primorana posloviti celo tedanja ministrica za javno upravo, so se zvrstili tudi drugi. Denimo, 15,8 milijona evrov se je leta 2025 namenilo za profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva. V okviru razpisa se je sofinanciralo “organizacije, ki bodo ustrezno identificirale in naslavljale potrebe v okolju z zagotavljanjem učinkovitih in kakovostnih storitev, ki bodo prispevale k zagotavljanju trajnostno naravnanih delovnih mest v nevladnem sektorju”. Denar pa se je našlo tudi za kulturne projekte pripadnikov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) v Sloveniji. Za leto 2026 se je za konkretne projekte namenilo 250 tisoč evrov.
Pred Janševo vlado je reševanje finančne situacije
Golobova vlada je sicer pustila za seboj izpraznjeno javno blagajno. Kot je nedavno opozoril gospodarski minister dr. Anže Logar, je mogoče iz poročila o delu primopredajnega zapisnika prebrati, da nam v letu 2026 manjka 16 milijonov evrov, v letu 2027 pa 66 milijonov evrov za projekte, ki so bili že odobreni in za katere v regijah čakajo, da dobijo denar. “Namesto da bi se torej ukvarjali z aktualnimi projekti in načrti za naprej, moramo reševati finančno situacijo, ki nam jo je pustila Golobova vlada,” je bil jasen in dodal, da že potekajo ukrepi za pospešitev črpanja evropskih sredstev ter pregled in sanacijo stanja javnih financ. “Naredili bomo vse, da stabiliziramo javne finance in začnemo z razvojno politiko,” še pravi minister.
View this post on Instagram
A. H.