Tanja Fajon naj bi postala nova posebna predstavnica EU za regijo Sahel, vendar se ji načrti zapletajo. Njeno imenovanje je bilo ta teden umaknjeno z dnevnega reda v Bruslju. Prav tako se pojavlja vse več indicev, da je že kot zunanja ministrica v upanju na to službo namenjala slovenski denar za Afriko.
Če to drži, pomeni, da je Fajonova izkoriščala svoj položaj, da bi si v prihodnosti zagotovila prestižno službo na mednarodnem parketu. Glede umika njenega imenovanja naj bi bilo to po neuradnih informacijah ustavljeno iz Slovenije. Prav tako so se pojavile trditve, da naj bi Fajonino imenovanje podprl tudi novi zunanji minister Tone Kajzer, a je danes Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zavrnilo navedbe, da naj bi sodeloval pri kandidaturi Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice Evropske unije za Sahel ali jo kakorkoli podpiral.
Preberite tudi: Se je Golob ponovno zlagal? Kateri ameriški generali so bili navdušeni nad goljufanjem zaveznikov?/color-box]Na ministrstvu poudarjajo, da so takšne trditve neresnične in zavajajoče. Po pojasnilih ministrstva Kajzer namreč Fajonove ni predlagal za omenjeni položaj, njene kandidature ni podprl in ni sodeloval v nobenem postopku, povezanem z njeno kandidaturo. Poleg tega je bila slednja vložena v času, ko je Tanja Fajon opravljala tekoče posle ministrice, sedanje vodstvo ministrstva pa s postopkom ni bilo povezano. Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da imenovanje posebnih predstavnikov Evropske unije poteka v okviru institucij EU, zato zavračajo poskuse pripisovanja odgovornosti ali podpore sedanjemu ministru za postopek, pri katerem ni sodeloval.
Po drugi strani se zdi, da si je Fajonova že dlje časa prizadevala za imenovanje za posebno predstavnico za regijo Sahel, ki bi ji prineslo osnovno mesečno plačo v višini približno 15.000 evrov, obenem pa bi postala Slovenka z najvišjo funkcijo v administraciji Evropske unije. Glede tega je precej zgovorno dejstvo, da je leta 2024 takratna vlada Roberta Goloba ravno na predlog zunanjega ministrstva za obdobje 2024–2026 namenila prispevke mednarodnim organizacijam in ustanovam s področja razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Za ta namen je leva vlada v treh letih namenila kar 3.287.000 evrov, največji delež pa je prejel Svetovni program za hrano, ki je zatem sredstva uporabil za pomoč pri reševanju prehranske negotovosti ravno v regiji Sahel ter na Afriškem rogu in na Haitiju.
Pravzaprav je šlo za trend, ki se je pojavil od začetka Golobove vlade in Fajoninega ministrovanja. Glede na podatke Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tudi v letu 2023 takratna vlada za razvojno pomoč namenila 159,66 milijona evrov, kar je bilo sicer 13,9 odstotka manj kot leto prej, vendar je bila vsota v letu 2022 višja zaradi pomoči ukrajinskim beguncem. Kljub manjši skupni vsoti je leta 2023 podvojila sredstva za humanitarno pomoč drugod po svetu. Obenem je Slovenija v letu 2023 sredstva za humanitarno pomoč povečala s slabih osmih milijonov na kar 14,9 milijona evrov, z izjemo ukrajinskih beguncev pa je največ denarja namenila Afriki in Bližnjemu vzhodu.
Glede na poročilo OECD za leto 2024 so se prispevki Slovenije organizacijam za humanitarno pomoč v treh letih povečali kar šestkrat, ob tem pa so se poleg sredstev, namenjenih Ukrajini prek že omenjenega Svetovnega programa za hrano, povečala tudi sredstva za Sahel.
A. S.