Množične migracije ne vplivajo le na varnost temveč tudi na izobraževalne ustanove in splošno razgledanost.
Ko govorimo o problematiki množičnih migracij, se najpogosteje omenjajo kriminalne statistike, ki v deželah z večjo neevropsko priseljeno populacijo beležijo več kriminala, predvsem na področju nasilnih zločinov in spolnih zlorab. Vendar pa obstajajo tudi druge statistike, ki kažejo na globlje, a manj opazne, posledice množičnih migracij in demografske zamenjave.
Med njimi je tudi Program za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA), mednarodna raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki ocenjuje splošno znanje 15-letnih učenk in učencev na področju naravoslovja, branja in matematike. Testi potekajo približno na tri leta, rezultati pa omogočajo primerjavo uspešnosti izobraževalnih sistemov med državami.
Glede na rezultate iz leta 2025 obstaja določen razkorak med domačimi učenci, priseljenci in tistimi, ki so potomci priseljencev. V Nemčiji, denimo, je znanje domačih otrok povprečno ocenjeno s 504 točkami, znanje priseljencev na 405, in znanje otrok priseljencev na 454. Tako je razlika med nemškimi in priseljenskimi otroci kar 98 točk.
Podobno je na Švedskem, kjer je razlika 76 točk, saj je povprečen rezultat domačih otrok 493, migrantov druge generacije 440, in migrantov prve generacije 417. V Avstriji je rezultat prvih 500, drugih 446, in tretjih 437. Podobno je tudi pri nas, saj podatki za Slovenijo razkrivajo, da je povprečen rezultat domačih otrok 477, priseljencev druge generacije 446, in tistih, ki so prišli “na novo” 202. Tako je pri nas razkorak med domačini in migranti 75. V Franciji je razkorak med Francozi in migranti 69 točk, saj domačini dosegajo povprečno 484 točk, priseljenci prve generacije pa 415. Podatke za vse države si lahko ogledate v spodnji tabeli.
Tovrstne raziskave kažejo, da množične migracije negativno vplivajo tudi na splošno razgledanost neke družbe, migrantski otroci pa se soočajo s številnimi težavami zaradi nerazumevanja jezika. Posledično se jim velikokrat daje potuho na račun domačih otrok, saj se znižujejo standardi izobraževanja in s tem tudi splošno znanje, ki ga učencem in učenkam nudijo izobraževalne ustanove. Temu smo priča tudi v Sloveniji, kjer je v šolskih klopeh vse več albansko govorečih otrok, ki se ne morejo vključiti v pouk. Zaradi so učitelji močno obremenjeni in se ne morejo popolnoma posvečati sami snovi in preostalim učencem, ki so tako prikrajšani za ustrezno izobrazbo. Tako migracije ne delajo družb le bolj nevarno temveč očitno tudi bolj neumno.
A. S.