Slovenija ni izpolnila obrambnih izdatkov Zveze Nato, saj je leva vlada k tem prištevala tudi izdatke, ki jih je zavezništvo zavrnilo.
Zveza Nato med slovenske obrambne izdatke ni priznala več deset infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti okoli 360 milijonov evrov, ki jih je vlada Roberta Goloba hotela uvrstiti kot obrambne izdatke. Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je Natov sekretariat zavrnil vključitev številnih prometnih in logističnih naložb, čeprav jih je prejšnja vlada želela prikazati kot prispevek k izpolnjevanju zavez zavezništvu. Na ministrstvu so razkrili dokument, ki je označen z določeno stopnjo zaupnosti in vsebuje seznam večjih projektov, ki jih Nato ni priznal kot obrambne izdatke. Po navedbah ministrstva zaradi stopnje zaupnosti vseh podrobnosti niso mogli razkriti.
Med zavrnjenimi projekti so gradnja železniške postaje v Ljubljani, širitev pristaniških zmogljivosti v Luki Koper, rekonstrukcija in razširitev primorske ter štajerske avtoceste, pa tudi gradnja drugega tira med Koprom in Divačo ter povečanje transportnih zmogljivosti Slovenskih železnic. Čeprav so takratne oblasti trdile, da gre za infrastrukturo, pomembno za vojaško mobilnost in Natov koridor, v Bruslju teh argumentov niso sprejeli. Medtem se Golob zadnje dni hvali, da so bili nad tem istim načrtom Američani navdušeni, kar pa očitno ne bo držalo.
Nasprotno od tega, razkriti podatki dajejo vpogled kako je njegova vlada predstavljala obrambne izdatke: namesto občutnejšega povečanja dejanskih vlaganj v Slovensko vojsko je skušala del civilnih infrastrukturnih projektov prikazati kot obrambno porabo, vendar pri Natu za takšna razlaga ni našla podpore.
Po Natovih analizah so se obrambni izdatki Slovenije od začetka mandata Golobove vlade sicer povečali z okoli 1,3 na 1,57 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar pomeni rast s približno 740 milijonov evrov na nekaj več kot milijardo evrov. Kljub temu Slovenija še vedno občutno zaostaja za zavezami zavezništva. Po najnovejših ocenah Nata bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila približno 1,61 odstotka BDP oziroma nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov. Tako ostaja edina članica zavezništva, ki ne dosega niti dveh odstotkov BDP, kar je cilj, h kateremu so se zavezale članice Nata.
Na to je opozoril tudi predsednik vlade Janez Janša, ki se je udeležil vrha Nata. Ob objavi Natovih ocen je zapisal, da ni ogrožena le kredibilnost Slovenije v zavezništvu, temveč tudi njena lastna varnost. Zavrnitev več sto milijonov evrov vrednih projektov kot obrambnih izdatkov pa dodatno kaže, da zavezništvo od članic pričakuje dejanska vlaganja v obrambne zmogljivosti, ne pa administrativnega povečevanja obrambnega proračuna z vključevanjem civilne infrastrukture.
A. S.