Vladajoča koalicija je naredila pomemben korak k ureditvi usode tisoče žrtev povojnih pobojev. Z novim zakonom in usklajenim izvajanjem bodo upravne enote lahko lažje vpisovale smrti v matični register, sorodnikom pa bo olajšan dostop do uradnih dokumentov.
Državni zbor je 26. maja 2026 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki bistveno poenostavlja vpis smrti oseb, ki so izgubile življenje neposredno po koncu druge svetovne vojne ter med njo.
V četrtek, 9. julija, je na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo potekal sestanek, na katerem so uskladili izvedbo novih določb.
Na sestanku so sodelovali državna sekretarja dr. Božo Predalič in Denis Zobarič ter predstavniki strokovnih služb ministrstva, Policije, upravnih enot, Ministrstva za obrambo, Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Inštituta za novejšo zgodovino ter Nove Slovenske zaveze.
Vpise bodo izvajale upravne enote
Vpise smrti v matični register bodo začele izvajati upravne enote skladno s 14.a členom Zakona o matičnem registru. Postopek bo potekal na podlagi pravnomočnih sodnih odločb o ugotovitvi smrti. Dokazovanje smrti bo temeljilo predvsem na znanstveno urejeni zbirki Žrtve II. svetovne vojne, ki jo je pripravil Inštitut za novejšo zgodovino.
Zbirka vsebuje več kot 100.000 vnosov vojaških in civilnih oseb z rezidenčno pravico na območju današnje Slovenije, ki so med vojno in neposredno po njej izgubile življenje zaradi vojnih in povojnih nasilnih dogodkov. Podatki temeljijo na obsežnem pregledu arhivskega gradiva, matičnih knjig in drugih zgodovinskih virov. Zbirka je javno dostopna na portalu Zgodovina Slovenije – Sistory in se redno dopolnjuje.
Kdo lahko vloži predlog in kako?
Predlog za vpis smrti se vloži pri upravni enoti, na območju katere je imel umrli zadnje stalno prebivališče (ali po kraju rojstva, če tega ni mogoče ugotoviti).
Predlog lahko vložijo:
-sorodniki v ravni in stranski vrsti brez omejitve;
-svojci po svaštvu;
-državni tožilec.
Društva in druge fizične osebe, ki razpolagajo z relevantnimi podatki, jih lahko posredujejo državnemu tožilcu. Predlagatelj mora predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže smrt (izjava stranke, pisna ali ustna izjava priče, listine ipd.).
Pomembna novost: skladno z novelo zakona lahko predlagatelj vpisa smrti postane tudi Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Na sestanku so obravnavali tudi možnosti uporabe DNK-analiz in drugih sodobnih metod identifikacije žrtev.