“Ničesar ne bomo vzeli, izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine, plače,” je izpostavil minister za finance Andrej Šircelj. “Rebalans na življenja državljanov ne bo imel negativnih vplivov, kvečjemu pozitivne,” je dodal. Ministrica za demografijo Mateja Ribič pa je napovedala odpravo krivic pri plačevanju dolgotrajne oskrbe.
V predlogu rebalansa, ki ga je vlada potrdila v četrtek, so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu, načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako nanesel 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Bistvo predlaganega rebalansa je prav ohranitev primanjkljaja v okviru fiskalnih pravil, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Šircelj. “To pomeni, da je vlada naredila določen napor predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti porabe javnega denarja. Ob tem bi rad poudaril, da so se seveda nekatera sredstva, kot na primer sredstva za obrambo, povečala predvsem zato, da se zagotovi raven vlaganja v varnost, ki je določena s pogodbo o članstvu v Natu,” je utemeljil.
Prilivi od davkov vse višji
Javnofinančne prihodke pa so pristojni predvideli na podlagi podatkov o rasti davčnih prihodkov v prvih osmih mesecih letos. Ti so se skupaj medletno povečali za 10,9 odstotka. Davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina sta se okrepila za 10 odstotkov, prispevki za socialno varnost za 7,1 odstotka, DDV oziroma davki na blago in storitve za 7,3 odstotka, je nanizal finančni minister. “To so glavni davki, ki polnijo proračun in računam, da bodo njihove stopnje rasti do konca leta ne le iste, temveč se bodo še nekoliko povečale, mislim, da za približno pet odstotkov,” je navedel.
Javni dolg se niža
Kot posebej pomemben za stabilnost javnih financ je omenil še javni dolg, ki naj bi se letos po najnovejši napovedi znižal pod 65 odstotkov BDP. To je pomembno tudi v luči bonitetnih ocen, je spomnil. Šircelj je posledično prepričan, da ima Slovenija varen, stabilen in predvidljiv finančni sistem. Omogoča ga robustno gospodarstvo, “ki dobro deluje tudi v težkih razmerah“.
Blaženje naftnih šokov
Pri tem je spomnil na naftno krizo, ki se je v drugem četrtletju povečala, pa se je BDP medletno kljub temu okrepil za pet odstotkov. Zadovoljen je tudi s podatki v bančnem sektorju, kjer se kreditiranje povečuje, “prav tako imamo, bom rekel, zelo močan bančni sistem z močno bilančno vsoto, z visoko dobičkonosnostjo“. Vlada je po ministrovih besedah optimistična tudi za preostanek leta. Zavedajo se, da naftna kriza moti normalno gospodarsko aktivnost, a bodo naredili vse, da znižajo naftne šoke, je zagotovil in spomnil na načrte v zvezi z znižanjem trošarin na energente.
Dolgotrajna oskrba: odpraviti razlike med oskrbovanci
Na novinarski konferenci je ministrica za demografijo Mateja Ribič predstavila predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada določila na četrtkovi seji. Po njenih besedah ljudje od sistema dolgotrajne oskrbe upravičeno pričakujejo veliko, predvsem večjo dostopnost do storitev, manjše finančno breme in večjo socialno varnost. A kot je dejala, sistem dolgotrajne oskrbe, ki so ga “podedovali”, ni bil pripravljen na izvajanje, kot je to predvidel zakon. Skupaj z izvajalci, zaposlenimi in drugimi deležniki so pregledali stanje. Med največjimi težavami, ki so jih ugotovili, je kot prvo navedla neenakost med uporabniki. “Danes namreč dva stanovalca v istem domu za starejše, z enakimi potrebami in enako oskrbo, plačujeta različno ceno,” je navedla.
Izpostavila je še pomanjkanje kadrov ter veliko obremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, kjer so po njenih besedah nekateri nepotrebni administrativni postopki, ki podaljšujejo odločanje in zmanjšujejo čas za delo z uporabniki. “Trenutni sistem je poln birokracije,” je poudarila ministrica. S predlogom tako odpravljajo neenakost pri plačilih med uporabniki.
300 evrov dodatka za osebje
Prav tako po njenih besedah ustvarjajo pogoje za kadrovsko stabilnost sistema. Kot prvi korak, da bi delo v dolgotrajni oskrbi postalo privlačnejše, predlagajo začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno za vse zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, kot tudi za zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu. Prejemali naj bi ga od oktobra do konca leta 2027.
Ministrica je dodala, da predlagajo tudi nekatere rešitve za zmanjšanje birokracije in razbremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo. Odločbe ne bodo več vsebovale načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe. Zaradi sprememb pri uporabniku dolgotrajne oskrbe, na primer ob poslabšanju zdravstvenega stanja, svetovalcem iz vstopnih točk ne bo treba hoditi do stanovalcev, ampak bo lahko predlog prekategorizacije naredil multidisciplinarni tim. V primeru nepravočasno izdelanega osebnega načrta pa centrom za socialno delo ne bo več treba izdajati odločb o prenehanju same pravice do dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona vključuje tudi podaljšanje prehodnega obdobja načina financiranja storitev dolgotrajne oskrbe po obračunskem dnevu do konca prihodnjega leta. Za obračunavanje storitev po minutah, kot je predvidel zakona, namreč po besedah Ribič še ni dovolj dobrih strokovnih in tudi ne informacijskih podlag ter ne vedo, ali je tak sistem res najbolj primeren in sploh izvedljiv. Ribič je danes poudarila, da je njihov cilj, da v času, ko bodo veljali začasni ukrepi, pripravijo vse potrebno, da bo sistem dolgotrajne oskrbe pozneje lahko deloval stabilno in učinkovito, da “ne obstaja samo na papirju”. Predlagani zakon je tako po njenih besedah prvi korak v tej smeri.
Z začasnimi ukrepi rešujejo najnujnejša področja. Kot je dodala, jih na tem področju čaka še veliko dela, tudi poseg na sistemski ravni. “Pred sistemskim posegom moramo premagati še eno zelo pomembno oviro in to je referendum o razvojnem zakonu. Ta poleg odprave plačila prispevkov za dolgotrajno oskrbo za upokojence in upokojenke ter osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, vsebuje še veliko razvojno naravnanih sistemskih sprememb,” je še dejala ministrica.
C. Š., STA