“Slovenija potrebuje tudi in predvsem reformo Ustavnega sodišča,” med drugim izpostavlja nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, potem ko je najvišje sodišče v državi po dolgotrajnem zavlačevanju dokončno pritrdilo Golobovi noveli Zakona o RTV Slovenija, s katero je prejšnja vlada leta 2022 izvedla največjo kadrovsko in politično preureditev javnega servisa v samostojni Sloveniji.
Kot enega izmed argumentov so ustavni sodniki navedli celo pojem “depolitizacija”, s katerim je sicer opletala Golobova vlada, ko je javno opravičevala izvedbo čistke. Po oceni sodišča je bil ukrep nujen, “saj postopen prehod na novo, bistveno drugačno ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov posameznih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki so bili imenovani na podlagi prejšnje ureditve, ne bi omogočil takojšnje depolitizacije“. Navedli so, da če je “zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati člane vseh teh organov hkrati, kar pa nujno vključuje prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu”.
Nova sestava sveta na javni televiziji po njihovem zagotavlja večjo neodvisnost javnega zavoda od politike in boljšo zastopanost različnih družbenih interesov. Poudarjajo, da morajo biti organi RTVS oblikovani tako, da “učinkovito preprečujejo, da bi na delovanje (poročanje) javne radiotelevizije vplivali akterji iz politične sfere ali kateri koli drugi akterji z namenom uveljavljanja lastnih interesov ali posebnih, zlasti strankarsko-političnih programov”. Ureditev, po kateri člane sveta imenujejo zaposleni, neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, po njihovi oceni “izključuje prevladujoč vpliv političnih strank na imenovanje članov Sveta RTV Slovenija”, zato naj ne bi bila v neskladju s svobodo izražanja. Zakonodajalec je po mnenju sodišča lahko predčasno zaključil mandate članov Programskega sveta, Nadzornega sveta in vodstva RTV, ker naj bi bil cilj zagotoviti hitro depolitizacijo in večjo neodvisnost javnega medija. “Postopen prehod na novo ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov ne bi omogočil takojšnje depolitizacije,” namreč pravijo.
Nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič zavzema stališče, da je reforma najvišjega sodišča v državi nujna. “Slovenija potrebuje tudi in predvsem reformo Ustavnega sodišča. Brez tega ne bo nikoli pravna država in med drugim tudi ne bo zmogla nobene zadostne protikorupcijske reforme,” je bil namreč jasen v svojem odzivu na omrežju X.
Kritično se je na odločitev odzval tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. “Ustavno sodišče je tukaj zašlo v neko protislovje, zaciklalo se je, tisto, kar naj bi izganjalo, si je samo prisvojilo in očitalo drugim,” je denimo izjavil za Planet TV. Ustavno sodišče se je po njegovih besedah ujelo v past, ki si jo je samo nastavilo oziroma ki jo je nastavilo drugim. “Ves čas govorijo o depolitizaciji. Se pravi, uporabljajo ideologem, na katerem je zgrajen narativ Golobove koalicije, ki opravičuje poseg v strukturo RTV-ja.” Po oceni Zobca odločba ne pomeni, da bo enako kot Golobova lahko po RTV-ju lomastila tudi aktualna vlada, svet je namreč v rokah posebej izbrane civilne družbe in zaposlenih. Nezaupanje v demokracijo in težnje po prevladi civilne družbe predstavljajo najslabše sporočilo odločbe. “To je zelo slabo. Mi se vračamo v čase samoupravnega socializma. To ni nič drugega kot kardeljanski princip oziroma kardeljanska teorija samoupravnih socialističnih interesov, ki jih je utelešala SZDL. To je tudi koncept, kot ustavni sodnik Svetlič v ločenem mnenju pove, avstrofašizma in Carla Schmitta.”
Na odločitev pa se je odzval tudi eden od pobudnikov ustavne presoje Uroš Urbanija. “Aktivisti na Ustavnem sodišču nas imajo za tepce. Sem pričakoval, da bodo vsaj poskusili razumsko utemeljiti svojo odločitev – tole pa je bluzenje, ki ga je sposoben napisati vsak študent FDV po prvih šestih mesecih vpisa na to fakulteto,” je namreč zapisal na omrežju X.
Ž. N.