Ustavno sodišče je po dolgem zavlačevanju dokončno pritrdilo noveli zakona o RTV Slovenija, s katero je vlada Roberta Goloba leta 2022 izvedla največjo kadrovsko in politično preureditev javnega servisa v samostojni Sloveniji. Zdaj je pravno “požegnana” poteza, ki so jo kritiki od vsega začetka označevali za politično čistko pod krinko depolitizacije.
Čeprav ustavni sodniki danes govorijo o večji neodvisnosti, boljšem zastopanju interesov in zaščiti pred vplivom politike, je dejstvo, da je zakon omogočil odstranitev celotnega vodstva, razpustitev programskega in nadzornega sveta ter kadrovsko preoblikovanje RTV po volji oblasti. To ni bila depolitizacija, ampak zamenjava ene politične garniture z drugo.
Argument depolitizacije
Ustavno sodišče je sicer presodilo, da nova sestava sveta RTV Slovenija zagotavlja večjo neodvisnost javnega zavoda od politike in boljšo zastopanost različnih družbenih interesov. Pri tem je izrecno poudarilo, da morajo biti organi javne radiotelevizije oblikovani tako, da “učinkovito preprečujejo, da bi na delovanje (poročanje) javne radiotelevizije vplivali akterji iz politične sfere ali katerikoli drugi akterji z namenom uveljavljanja lastnih interesov ali posebnih, zlasti strankarsko-političnih programov.” Po oceni sodišča ureditev, po kateri člane sveta imenujejo zaposleni, neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, “izključuje prevladujoč vpliv političnih strank na imenovanje članov Sveta RTV Slovenija”, zato naj ne bi bila v neskladju s svobodo izražanja.
Predčasna razrešitev organov
Sodišče je presodilo, da je zakonodajalec lahko predčasno zaključil mandate članov Programskega sveta, Nadzornega sveta in vodstva RTV, ker naj bi bil cilj zagotoviti hitro depolitizacijo in večjo neodvisnost javnega medija. Kot je zapisalo, “postopen prehod na novo ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov ne bi omogočil takojšnje depolitizacije.” Pri tem je izpostavilo tudi izjemne okoliščine, med drugim opozorila Evropske komisije glede prevelikega vpliva politike na javne medije ter več sodnih odločitev, povezanih z nepravilnostmi pri upravljanju RTV. Zato je ocenilo, da koristi nove ureditve “pretehtajo nad težo posledic posega v pravico do institucionalne in programske avtonomije javne RTV Slovenija.”
OMG. Robert Golob Tanji Starič: “In če kdo ve, veste to vi. Tudi na RTV smo se zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma. In jaz vem, da vi natančno veste, kaj to pomeni.” pic.twitter.com/VxaK19uFl6
— Igor Pirkovič (@IPirkovic) October 26, 2023
Ustavno sodišče je presodilo, da daljše prehodno obdobje ne bi bilo smiselno, ker je bila po njegovi oceni ključna prav prav hitra vzpostavitev nove ureditve RTV. Menilo je, da je treba institucionalno in programsko avtonomijo javnega medija uveljaviti čim prej, saj je to po njegovem razumevanju bistven pogoj za verodostojno, nepristransko in kakovostno obveščanje javnosti.
Retroaktivna legitimacija
Največji problem odločbe pa je njen politični učinek. Namesto da bi ustavno sodišče zavarovalo mejo med oblastjo in javnimi institucijami, je po dolgih letih odločilo tako, da je retroaktivno legitimiralo že izvedeno čistko. To je slab signal za pravno državo, saj se zdi, kot da je bilo najprej dovoljeno politično prevzeti RTV, šele nato pa je prišla pravna odobritev.
Kritiki opozarjajo, da je bila novela sprejeta po nujnem postopku, brez resne javne razprave, in da je bila uporabljena kot orodje za prevzem nadzora nad javnim medijem. Če je namen resnično neodvisna RTV, potem bi moralo biti prvo vprašanje, kako jo zaščititi pred vsako oblastjo, ne pa kako jo predati eni oblasti z obljubo, da bo tokrat “prava”.
Kaj ostaja sporno
Odločitev ustavnega sodišča ne izbriše dejstva, da je Golobova vlada z novelo povzročila največji preobrat na RTV po osamosvojitvi.
Odločitev ustavnega sodišča prihaja po zelo dolgem postopku, med katerim se je zamenjal tudi večji del sodniške sestave. Prejšnja zasedba očitno ni uspela doseči končne vsebinske odločitve, medtem ko je novela zakona o RTV Slovenija po odpravi zadržanja že zdavnaj začela spreminjati razmerja moči na javnem mediju. Vlada Roberta Goloba je z njo pod geslom depolitizacije izpeljala najobsežnejši kadrovski rez v zgodovini RTV, pri čemer so iz vodstva, sveta in nadzora odstranili praktično celotno staro strukturo zavoda. Del zaposlenih pa je bil deležen tudi ukrepov, kot so nižje plače, blokirane kartice in čakanje na delo.
Nevarnost za prihodnje
To je zelo nevaren precedens, saj odpira vrata temu, da bo vsaka prihodnja oblast z isto logiko lahko posegala v vodstva javnih ustanov in jih menjavala po politični meri. Če je enkrat sprejeto, da je takšna “depodolitizacija” ustavno sprejemljiva, potem je naslednji korak jasen: vsaka vlada bo lahko pod isto krinko čistila “svoje” ljudi in na ključna mesta nastavljala lojalne kadre. Prav to je bistvo problema pri Golobovi RTV-noveli — ne gre več za izjemo, ampak za model, ki ga je zdaj dobil tudi pravni žig.
T.P.