“Gre za neko vrsto maščevanja. Želijo se maščevati Resnici in Stevanoviću zato, ker jih je spravil v zadrego. To je njihov edini motiv,” pravi Pertinač in dodaja, da pri tem opozicija “vleče neracionalne poteze, ki v ničemer ne povečujejo možnosti za njihov ponovni prihod na oblast.”
Poslanci Svobode, Levice in SD so v državni zbor vložili predlog za razrešitev predsednika DZ Zorana Stevanovića. Predlog utemeljujejo z očitki o kršenju ustavnega reda, ker DZ z nepotrditvijo dnevnega reda izredne seje ni odredil opozicijskih preiskovalnih komisij, ter mu med drugim pripisujejo sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih procesov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.
Oprostiti mu ne morejo
Politični komentator Aljuš Pertinač predlog razrešitve ocenjuje kot povsem politično motiviran in brez realnih možnosti za uspeh. Po njegovih besedah je “predlog nima praktično nobene možnosti, da bi bil uspešen. Razprava v okviru predloga ne bo prinesla nobenih novih dejstev ali bistveno vplivala na razmerje političnih sil v državi.” Opoziciji po njegovi oceni ne gre za dejansko uveljavljanje politične odgovornosti, temveč za nadaljevanje osebnega in političnega obračuna s Stevanovićem.
Pertinač poudarja, da je v ozadju predvsem zamera nekdanjih vladajočih strank, ker se Stevanović po volitvah ni odločil za sodelovanje v vladi Roberta Goloba. “Moja ocena je, da opozicija nikakor ne more oprostiti gospodu Stevanoviću, da ni šel v vlado Roberta Goloba in da njegova stranka iz opozicije omogoča vladanje Janezu Janši. Edina dilema pri tem je, ali mu bodo to oprostili do konca štiriletnega mandata ali bodo vlekli zamero še naprej,” ocenjuje Pertinač.
Motiv: Maščevanje in iskanje nove teme
Po njegovem mnenju gre pri predlogu razrešitve v prvi vrsti za politično maščevanje in iskanje nove teme za opozicijski blok. “Gre za neko vrsto maščevanja. Želijo se maščevati Resnici in Stevanoviću zato, ker jih je spravil v zadrego. To je njihov edini motiv,” pravi Pertinač in dodaja, da pri tem opozicija “vleče neracionalne poteze, ki v ničemer ne povečujejo možnosti za njihov ponovni prihod na oblast. Kaj šele, da bi volivce prepričali, da so bolj sposobni upravljati s državo kot aktualna vlada.”
Kot dodatno dimenzijo komentator izpostavlja tudi vsebinsko praznino, v kateri se je znašla opozicija po propadli ideji o t. i. vladi v senci. “Ideja za vlado v senci je neslavno propadla. Opozicija zato rabi novo vsebino, neko novo kost za glodanje in so si zato zamislili predlog za razrešitev predsednika državnega zbora,” zaključuje Pertinač.
Dogajanje kaže, da levica tudi v opoziciji ostaja ujeta v logiko osebnih zamer, simbolnih gest in medijskega spektakla, namesto da bi gradila prepričljive alternative in resne politike. Namesto soočenja z lastno odgovornostjo za stanje v državi in lastnimi neuspehi v času, ko so imeli oblast, cilja na človeka, ki je danes eden ključnih dejavnikov stabilnosti parlamentarne večine in ki – paradoksalno – iz opozicijskih vrst omogoča delovanje desnosredinske vlade. Takšne poteze prej razgalijo šibkost in strateško praznino leve opozicije, kot pa bi škodile Stevanoviću ali koaliciji: volivcem namreč sporočajo, da je njihov glavni program boj proti Resnici in osebna vendeta, ne pa razvoj države in reševanje realnih problemov ljudi.
T.P.