Opozicija naj bi danes vložila predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića. Domnevni razlogi so afera poslanca Resni.ca Borisa Mijiča in domnevno kršenje ustavnega reda. Gre za vrhunec političnega pritiska, a hkrati tudi popolnoma predvidljiv in neučinkovit manever. Absolutno nobene realne možnosti ni, da bi poslanci razrešitev izglasovali.
In to iz preprostih političnih razlogov in matematičnih razlogov, na kar je na Facebooku opozorila tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert: “Zagotovo levičarji s tem sporočajo, da bi morali mi v preteklem mandatu tedensko vlagati zahteve za razrešitev Urške Klakočar Zupančič. Materiala je bilo sicer res dovolj že na dnevni bazi, ampak mi smo znali šteti. Levičarjem pa ne gre in ne gre.”
Za razrešitev predsednika Državnega zbora je po Poslovniku DZ in 84. členu Ustave potrebna absolutna večina vseh poslancev – torej najmanj 46 glasov. Glasovanje je tajno. Predlog lahko vloži najmanj deset poslancev, kar opozicija (Svoboda, SD in Levica) zlahka zbere. Toda glasov za uspeh nima.
Sestava 10. sklica Državnega zbora je jasna: Gibanje Svoboda 29, SDS 28, skupina NSi–SLS–Fokus 9, Socialni demokrati 6, Demokrati Anžeta Logarja 6, Levica in Vesna 5, Resni.ca 5 ter dva predstavnika narodnih skupnosti. Opozicijski blok Svoboda–SD–Levica šteje komaj 40 glasov. Tudi če bi pridobili oba predstavnika narodnih skupnosti, bi ostali daleč pod pragom. Nasprotno pa imajo SDS, NSi–SLS–Fokus, Demokrati in Resni.ca skupaj točno 48 poslancev – prav toliko, kolikor jih je aprila 2026 izvolilo Zorana Stevanovića za predsednika DZ.
Ta številka ni naključje. Stevanović je bil edini kandidat, njegovo kandidaturo so podprli poslanci Resni.ca, SDS in NSi, na tajnem glasovanju pa je dobil 48 glasov. Od takrat Resni.ca dosledno izpolnjuje svoje poslanstvo, zato je pričakovati, da bi kateri od teh poslancev zdaj prestopil in podprl razrešitev, politična naivnost.
Opozicija išče medijsko pozornost
Afera Mijič, kolikor je neprijetna za Resni.ca, ne spremeni razmerij moči. Stevanović je že jasno obsodil ravnanje svojega poslanca, napovedal notranji postopek in poudaril, da mandat pripada volivcem, ne posamezniku. To je politična škoda za stranko, a ne dovolj za razpad večine, ki je Stevanovića postavila na čelo parlamenta. Opozicija s tem predlogom predvsem išče medijsko pozornost in poskuša prikazati, da je Stevanović šibka točka desnosredinske večine. V resnici pa le potrjuje lastno nemoč.
A.H.