Minevajo skoraj tri leta od avgustovskih poplav in zemeljskih plazov leta 2023, ki so prizadeli 183 od 212 slovenskih občin. Šlo je za največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije z ocenjeno neposredno škodo skoraj treh milijard evrov.
Obnova poteka na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ter Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh. Zastavljena je kot petletni projekt z zaključkom do konca leta 2028. Trenutno se bliža drugi polovici izvajanja.
Po interventnih ukrepih in sanaciji, predvsem na vodotokih, so v nekaterih prizadetih območjih, zlasti na Koroškem in v Savinjski dolini, vidne posledice ujme manj izrazite. V prihodnjih letih naj bi bil poudarek na projektih, ki bi povečali odpornost teh območij na podobne dogodke, ki se pojavljajo vse pogosteje in z večjo intenzivnostjo.
Po podatkih potekajo po državi dela na več kot 350 projektih državne, lokalne in vodne infrastrukture. Cilj ni le odprava škode, temveč tudi dolgoročna krepitev odpornosti prostora.
Sanacija vodne infrastrukture poteka po sprejetem programu. V letih 2023–2025 je bilo zanjo namenjenih 180 milijonov evrov; saniranih naj bi bilo več kot 600 objektov na več kot 350 kilometrih vodotokov. Za leto 2026 je predvidenih 185 milijonov evrov, za leti 2027 in 2028 skupaj še 476 milijonov.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo napovedujejo tudi sistemske spremembe na podlagi izkušenj iz leta 2023. Cilj je sodobnejši in preglednejši sistem upravljanja ob naravnih nesrečah z hitrejšim odločanjem, učinkovitejšim ukrepanjem in boljšo koordinacijo institucij. Del načrtov je tudi vzpostavitev trajnega sistemskega vira financiranja odprave posledic naravnih nesreč, kar naj bi povečalo predvidljivost in hitrost odziva.
T.P.