Profesor in zdravnik v zdravniški publikaciji ISIS opozarja, da skuša Mestna občina Ljubljana zmanjšati pomisleke glede postavitve sežigalnice v Ljubljani, kot tudi na škodljivost spornega kanala C0.
V uvodniku omenjene publikacije dr. Milan Brvar poziva svoje kolege k prekinitvi zdravniškega molka. Opozarja, da je naloga zdravnikov tudi zavzemanje za čisto in varno okolje, saj se tako preventivno preprečujejo bolezni. “Naša poklicna odgovornost se zato ne konča na vratih ambulante, temveč sega tudi v okolje, v katerem živimo”, je izpostavil. Vendar pa se številni zdravniki temu izogibajo, ne le, ker pomeni to delovanje izven uradnega delovnega časa, temveč tudi zato, ker “skoraj neizogibno pripelje v spor z interesi tistih, ki imajo od onesnaževanja gospodarsko ali politično korist.” Opozoril je, da tudi novinarji zaradi osebnih interesov velikokrat nekritično povzemajo poročila, ki ščitijo industrijo.
Dr. Brvar je sicer tudi član Delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje, ki jo je soustanovil pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) leta 2011. Ta skupina pripravlja “dopise ministrom, poslancem in uradnikom na ministrstvih in v drugih službah, pripombe k zakonom in uredbam, tiskovne konference, pisma in izjave za javnost.” Sodeluje tudi na sejah v DZ, zaenkrat pa se je najbolj posvečala nasprotovanju sežiganja odpadkov v Salonitu Anhovo, zdaj Alpacemu. Čeprav niso dosegli opustitve sežiganja, so prispevali k spremembi Zakona o varstvu okolja, ki po novem “za sežigalnice oziroma cementarne določa strožje mejne vrednosti emisij in zahteva polurne meritve za boljši nadzor kratkotrajnih prekoračitev.”

Med trenutnimi največjimi izzivi pa dr. Brvar izpostavlja načrte za sežigalnico v Ljubljani in gradnjo kanala Co. Sežigalnica naj bi bila zgrajena na območju Viča oziroma Barja, poleg odpadkov iz Ljubljane pa bi se sežigali tudi odpadki iz iz osrednjeslovenske, gorenjske, goriške, obalno-kraške, primorsko-notranjske, posavske in zasavske statistične regije ter statistične regije jugovzhodna Slovenija. Dr. Brvar opozarja, da gre za območje, kjer živi 1,35 ljudi, vsi njihovi odpadki pa bi romali na sežig v prestolnico. V nadaljevanju izpostavi, da je Ljubljana zaradi svoje lege v kotlini že kot takšna zelo neprimerna za sežigalnico zaradi “slabe prevetrenosti in pogostih temperaturnih obratov.” Kot pravi, bi se “strupena in rakotvorna onesnaževala kopičila nad mestom in okolico, izpusti pa nastajajo tudi pri najsodobnejših napravah, saj povsem čiste sežigalnice ni.”

Poleg tega je sežiganje dolgoročno zelo slab in drag način za ravnanje z odpadki, saj bo zaradi vse strožje evropske politike postajal vse dražji zaradi emisij CO2. Čeprav je omenjena delovna skupina dosegla, da se upoštevajo pri izbiri lokacije dejavniki, kot so gostota prebivalstva, geografija in meteorološke razmere, dr. Brvar opozarja, da jih je vlada Roberta Goloba skorajda povsem izničila. Obenem pa tudi Mestna občina Ljubljana pod Zoranom Jankovićem skuša zmanjšati težo teh pomislekov. Tako na javni razpravi ni bilo po besedah zdravnika uravnoteženega strokovnega dialoga, temveč so naleteli na omejujoč in pokroviteljski odnos. Gradnji sežigalnice sicer nasprotuje tudi UKC v Ljubljani: “Strokovni svet UKCL je na našo pobudo že leta 2024 opozoril da bi sežiganje odpadkov škodljivo vplivalo na zdravje prebivalcev.” Dr. Brvar in drugi zdravniki zato pričakujejo, da vlada ne bo podelila koncesije za projekt na takšni lokaciji.
Glede kanala Co pa opozarja, da bi takšen poseg “trajno povečal tveganje za kemično onesnaženje pitne vode za več sto tisoč prebivalcev.” Izpostavlja, da je Janković letos aprila na televiziji dejal, da je bila za kanal opravljena strokovna presoja vplivov na okolje, a ko je dr. Brvar z drugimi zdravniki zaprosil za to presojo je občina ni imela, dokumentacijo o vgrajeni kineti, ki bi ščitila okolje pa noče razkriti. “Če vemo, da onesnaženje v našem okolju škoduje zdravju, ne smemo čakati, da spregovorijo drugi. Naša dolžnost je, da spregovorimo, saj zdravniški molk koristi onesnaževalcem, ne ljudem”, zaključuje dr. Brvar.
A. S.
