Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je v najnovejšem tedenskem poročilu z datumom 5. avgusta 2026 zabeležil 241 lokalno pridobljenih primerov okužbe z virusom zahodnega Nila v sedmih evropskih državah. Okužbe so potrjene v 59 geografskih območjih, od katerih jih je bilo 10 prvič prizadetih v zadnjem tednu.
Največ primerov je v Italiji (139), sledijo Grčija (61), Španija (17), Severna Makedonija (13), Romunija (6), Francija (4) in Nemčija (1). Italija ima tudi najširšo geografsko razpršenost – 36 prizadetih območij, predvsem na severu in deloma v osrednjem delu države.
Nacionalni podatki iz Grčije, ki jih objavlja Nacionalna organizacija za javno zdravje (EODY), kažejo še nekoliko višje številke: do 5. avgusta 65 lokalnih primerov, od tega 54 z nevroinvazivno obliko bolezni (encefalitis, meningitis ali akutna ohlapna paraliza). Zabeleženih je šest smrti, vse pri bolnikih, starejših od 65 let (mediana starosti 79 let). V zadnjem tednu so odkrili 23 novih primerov. Večina okužb je skoncentrirana v Atiki, deloma pa tudi v Tesaliji in Srednji Makedoniji. Trenutno je hospitaliziranih okoli 20 bolnikov, med njimi osem na intenzivni negi. Trend je jasen: sezona prenosa, ki se običajno začne pozno spomladi in doseže vrh v avgustu in septembru, je v polnem teku. V prejšnjih letih so bile skupne številke ob koncu sezone precej višje (leta 2024 več kot 1.400 lokalnih primerov v Evropi, leta 2025 okoli 1.100), a letošnje številke že kažejo hitro rast, zlasti v Grčiji.
Virus zahodnega Nila kroži predvsem med komarji (zlasti vrstami Culex) in pticami. Okuženi komarji lahko ugriznejo ljudi in nekatere sesalce, vključno s konji. Prenos med ljudmi ni mogoč z vsakodnevnim stikom; redki so primeri prek krvi, organov, nosečnosti ali dojenja.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in nemškega Inštituta Roberta Kocha (RKI) večina okuženih (70–80 %) nima simptomov. Približno 20 % razvije gripi podobno bolezen z vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah in sklepih, utrujenostjo, včasih tudi izpuščajem. Hudo nevroinvazivno obliko, ki lahko ogrozi življenje, doživi približno eden od 150 okuženih. Pri težjih bolnikih so možne trajne posledice. Specifičnega zdravila ali odobrenega cepiva za ljudi ni – zdravljenje je simptomatsko in podporno.
WHO je že konec julija 2026 pozval k okrepljenemu nadzoru nad komarji in ozaveščanju javnosti. Regionalni direktor za Evropo Hans Henri P. Kluge je opozoril, da toplejše temperature in daljša poletja omogočajo komarjem več časa in prostora za prenos virusa. “Večina okužb je blagih, a približno eden od 150 razvije hudo okužbo osrednjega živčevja, ki je lahko smrtno nevarna. Preprosti ukrepi, kot so pokrivanje kože, uporaba sredstev proti komarjem in odstranjevanje stoječe vode, lahko bistveno zmanjšajo tveganje,” je dejal.
Kaj priporočajo strokovnjaki
ECDC, WHO in nacionalni inštituti poudarjajo preprečevanje ugrizov:
- nošenje dolgih, ohlapnih oblačil, zlasti ob zori in mraku;
- uporaba odobrenih sredstev proti komarjem;
- namestitev mrež na okna in vrata, spati v klimatiziranih prostorih ali pod mrežo;
- odstranitev stoječe vode iz cvetličnih loncev, veder, zamašenih žlebov in drugih posod okoli doma.
V prizadetih območjih se izvajajo tudi ukrepi za varnost krvi in krvnih pripravkov. ECDC tedensko posodablja zemljevide prizadetih območij, ki služijo tudi kot podlaga za odločitve o krvodajalstvu.
Čeprav je tveganje za večino prebivalcev nizko, strokovnjaki pričakujejo nadaljnjo rast števila primerov v prihodnjih tednih. Sezona prenosa se običajno konča šele s prihodom hladnejšega vremena pozno jeseni. Za prebivalce južne in srednje Evrope je zato priporočljiva večja previdnost pri zaščiti pred komarji.
A. H.